Na obisku pri ostarelih

1. oktobra smo učenci naše šole  nastopili v Domu upokojencev dr.  Franceta Bergelja Jesenice. 1. oktober je Generalna skupščina razglasila za mednarodni dan starejših, zato je to dan, kjer je vsa pozornost namenjena starejšim občanom. Naj še dodamo, da z izrazom “starejši” poimenujemo osebe, ki so že dopolnile 65 let . Torej na povabilo pristojnih v domu smo nastopili pevci Otroškega pevskega zbora Zvezdice pod vodstvom zborovodkinje Mojce Čebulj. Obiskovalce prireditve smo razveselili s pestrim repertoarjem ljudskih in ponarodelih pesmi.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

FOTO: Mojca Čebulj

Poleg pevcev pa so sodelovali tudi plesalci iz 6. a razreda, ki so prikazali štiri ljudske plese. Rdečo nit prireditve pa so tkali učenci 3. razreda z deklamacijami pod vodstvom učiteljice Alenke Mirtič Dolenec. Prireditev je povezovala Lara Reškovac. V skoraj enournem zanimivem in pestrem  programu smo se suvereno predstavili in poželi velik aplavz pri zadovoljnih obiskovalcih prireditve.

Učiteljica Mojca Čebulj

Ogled gledališke predstave Mi, otroci s postaje Zoo

Gledališka predstava Mi, otroci s postaje Zoo, ki smo si jo ogledali v ponedeljek, 13. 10. 2014, v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah govori predvsem o drogah. Skozi celotno predstavo smo lahko spremljali življenje dekleta, ki je zaradi slabega vpliva družbe zašlo v droge. Spoznali smo, da lahko družba še kako vpliva na naše odločitve v življenju in da droga ni rešitev za še tako hude težave. Posluževanje drog nas privede ne samo v fizični, temveč tudi v psihični propad, celo v smrt.

mi_otroci_1

vir: http://www.gledalisce-tc.si/repertoar.html

Predstava nama je bila zelo všeč, saj se nama zdi zelo pomembno, da najstniki vemo, v kaj lahko zaidemo in kakšne posledice ima lahko neko naše nespametno ravnanje.

Eva Indjić in Gaja Lasnik, 9. c

Pesniki 3. razreda

Jaz sem jaz

Jaz sem jaz in rada berem.

Rada sem zunaj, rada bi šla na Dunaj.

Želim si biti slavna, rada sem glavna.

Znam peti v kleti in jezik vrteti.

Imam lepe ocene in dobre namene.

Sem dobra pisateljica, še boljša prijateljica.

Naja Garibović

DSC_0198

Jaz sem kamela

Jaz sem kamela, nisem ravno vesela, ker sem malo debela.

Moja grba me bode, ker je polna vode.

Moja koža je kot roža, zato ker jo sonček boža.

Rada vidim, da me kdo jaha, čeprav sem polna praha.

Jaz sem kamela, moje ime je Mirela.

Zelo sem vesela, ker mi ni ime Stela.

Oblačim se moderno in vedem primerno.

Pozdravlja vas kamela Mirela, ki je hitra kot strela.

David Mladenović

Hana, 4. razred

Jaz sem pomlad

Pomladi rožice cvetijo in ptički žvrgolijo.

Sončece močno sije in potoček hitro lije.

Zdaj že drevesa cvetijo in z juga lastovke priletijo.

Kmetič bo njivico zoral in pridelke posejal.

Otroci se zunaj lovijo in poletja si želijo.

Lana Dijak

Zoja, 3. razred

Jaz sem mala roža

Jaz sem mala roža,

najlepša med vsemi,

ko sonce me obsije,

vse druge so v temi.

Jaz sem mala roža,

svetlo rdeče barve,

ko vse druge ovene,

lepota moja vstane.

Jaz sem mala roža,

ki nihče je ne utrga,

saj edini sem okras,

našega malega vrta.

Anes Mustafi

 

Potepanje po Bosni

Potepanje po Bosni 

Letošnje poletje smo se z družino odpravili na popotovanje po Bosni. Odšli smo po poteh zadnjih treh vojn, ki so potekale na bosanskih tleh.

Zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot. Vozili smo se po avtocesti mimo krajev, ki sem jih že dobro poznal. Zaradi tega je bila pot do Jasenovca precej dolgočasna.

Končno smo prispeli do naše prve postojanke oz. taborišča. Tu so se odvijale krute zgodbe, kar sem začutil tudi v muzeju, ki je bil zelo zanimiv. Pot smo nadaljevali proti Kozari, kjer smo si ogledali Narodni park Kozara. Tudi tu smo odšli v vojaški muzej, ki pa se mi je še posebej vtisnil v spomin zaradi razstavlejnih srhljivih slik mrtvih ljudi. Vozili smo se mimo Banje Luke do Mrkonjić Grada, kjer se je naš dan tudi zaključil.

Naslednji dan smo odšli proti Jajcu. Tu smo si ogledali muzej zasedanja AVNOJA iz druge svetovne vojne ter mogočne, čudovite slapove reke Vrbas.

Jajce

Jajce (Foto: Domen M. Dolenec)

Pot smo nadaljevali naprej do Travnika. Ogledali smo si trdnajvo iz časa Osmanov, v njej pa je bil tudi naravoslovni muzej. V Travniku se je rodil pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnosti Ivo Andrić. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo in most, znan po knjigi Most na Drini. V tem kraju pa smo si ogledali tudi džamijo.

travnik

Travnik (Foto: Domen M. Dolenec)

Pot smo nadaljevali po avtocesti proti prestolnici Bosne in Hercegovine, Sarajevu. Končno smo prispeli v hotel, zvečer pa polni pričakovanj odšli na ogled mesta.

V Sarajevu smo ostali tri dni. V tem času smo si ogledali najvišjo stavbo Avaz, še posebej pa nas je navdušila Baščaršija, ki je kar vabila k nakupovanju. Najbolj mi je bil všeč izvir reke Bosne, saj smo park zapustili na kočiji, kar je bilo še posebno doživetje. Zadnji dan pa smo se odpravili še na Šargansko osmico. To je vožnja z vlakom, ki med potjo naredi pot v obliki številke osem. Na vlaku smo se zelo zabavali, saj nas je vlak popeljal v čas kavbojev in Indijancev. Ko se je vlak vrnil na postajo, smo si ogledali bližnjo vasico Drvengrad, kjer so vse hiše narejene iz lesa. Blizu je tudi Kamengrad, ki pa si ga žal nismo uspeli ogledati. Počasi smo se vrnili proti Sarajevu, kjer smo še zadnjič prenočili.

Sarajevo

Sarajevo (Foto: Domen M. Dolenec)

Naslednji dan smo se odpravili proti Mostarju. Med vožnjo nas je spremljala mogočna reka Neretva. Ustavili smo se tudi v Jablanici, kjer smo si ogledali muzej in ostanke mostu iz filma Bitka na Neretvi. Ta muzej mi je bil zelo všeč, saj sem si imel možnost ogledati veliko orožja, uniform, vojaških načrtov in slikovnega gradiva. Po dolgi vožnji smo prispeli v Mostar, znan po kamnitem mostu. Most je še posebej čudovit ponoči, ko je osvetljen z lučmi.

Mostar

Mostar (Foto: Domen M. Dolenec)

Naslednje jutro smo se odpravili proti Hrvaški, točneje proti Cavtatu. Med potjo smo se ustavili v Počitelju, kjer smo si ogledali še eno trdnjavo, in Međugorju. Po dolgi vožnji smo le prispeli na Hrvaško, kjer nas je pozdravilo modro morje. V Cavtatu smo na zasluženem počitku ostali tri dni. Odpravili smo se celo v Črno goro, a tu nismo dolgo ostali, saj so bile cene zelo visoke. Na našem potepanju je oče praznoval rojstni dan in odločili smo se, da ta dan preživimo v Dubrovniku. Na pot smo odšli z ladjico, na kateri sem skoraj zaspal. Po uri vožnje smo prispeli na cilj in z velikim navdušenjem sem si ogledoval srednjeveške stavbe in obzidje.

Dubrovnik

Dubrovnik (Foto: Domen M. Dolenec)

Naslednje jutro smo že pospravili kovčke in odšli naprej proti Makarski, kjer smo se srečali s prijatelji. Sledil je ogled rimskega mesta Split, kjer smo si ogledali Dioklecijanovo palačo in ostanke rimskih zgradb. V fotografski objektiv pa sem ujel študenta, oblečenega v legionarja. Na poti smo se ustavili še na otoku Murter, ki je s celino povezan z majhnim mostom.

Ta pot se mi bo za dolgo vtisnila v spomin, saj smo se z domačimi veliko smejali, poleg tega pa sem izvedel veliko zanimivih podatkov s področja vojaške zgodovine.

Domen Mirtič Dolenec, 9. c