V živo z Val-a 202 in Televizije Slovenija

V torek, 25. 11. 2014, smo si učenci izbirnih predmetov šolsko novinarstvo, vzgoja za medije tisk in vzgoja za medije televizija ogledali RTV Slovenija in Časopisno hišo Delo. Glede na to, da smo bili kar številčni gostje, so nas razdeli v dve skupini. Prva skupina si je skupaj z g. Goranom Ilićem ogledala Televizijo, druga pa se je z go. Matejo Cuznar Zadnik odpravila na Radio Slovenija.

DSC_0371

DSC_0367

Na Radiu Slovenija nas je sprejela prijazna gospa, ki nam je najprej razložila pomen radia kot enega izmed medijev. Ponovile smo nekaj snovi, ki smo jo spoznale lansko šolsko leto, nato pa smo se vedoželjno podale v zgornja nadstropja stavbe.

DSC_0408

Najprej smo si ogledale, kako poteka vodenje oddaje v živo. Energična voditeljica nas je spustila v studio in nas predstavila poslušalcem Val-a 202. Zatem pa smo se oglasile tudi me in pozdravile tiste na drugi strani. Ko je na t. i. semaforju zagorela zelena lučka, ki je naznanila, da gre »v živo«, smo težko spravile nekaj besed iz sebe, saj se je nepričakovano pojavila trema.

DSC_0398

Sledil je pogovor z glavnim glasbenim urednikom, ki nam je predstavil svoje delo in zvrsti glasbe, ki se običajno vrtijo na nacionalnih radijskih postajah.

Šle smo tudi v manjši prostor, kjer smo si ogledale montažo. Tu zaposleni za računalnikom obdelujejo prispevke. Nekatere prispevke dobijo preko računalniškega programa ali spleta, nekatere pa je potrebno posneti v studiu, ki je bil nasproti temu, v katerem smo bile me. Dve učenki sta prebrali besedili, nato pa je sledila montaža. Na koncu pa smo posnetku govora dodali še glasbeno podlago. In tako napak, ki so se pojavile ob branju, ni bilo več.

DSC_0415  DSC_0423

V ogromni stavbi RTV Slovenija nas je pričakala prijazna gospa, ki nam je razkazala celotno nacionalno televizijo. Najprej smo šli do studia 1. Med potjo smo videli tudi salone, v katerih pred oddajo opravijo t. i. masko – ličenje. Tu se napovedovalci sprostijo in pripravijo na snemanje. Na žalost si nismo mogli ogledati studia 1, ker so bili ravno sredi snemanja, izvedeli pa smo, da je to največji studio RTV-ja.

DSC_0362 DSC_0360

Sledil je ogled studia 2. To je drugi največji studio, kjer snemajo razne dokumentarne oddaje. Tako v prvem kot v drugem studiu vedno pred oddajo in po njej zamenjajo sceno. Scene ne menjajo le v studiu 3, kjer snemajo poročila. Kot zanimivost naj povemo, da napovedovalci nikoli ne govorijo na pamet, ampak imajo na bobniču t. i. »ekran« – tekst. Ta je lahko v celoti ali le v obliki opornih točk, nekateri pa teksta sploh nimajo. Ogledali smo si tudi studio,v katerem skrbijo za grafiko in menjavo slik, ki jih mi kot gledalci vidimo na televizorjih.

DSC_0349  DSC_0345

DSC_0338  DSC_0337

Po končanem ogledu smo se sprehodili do Prešernovega trga, kjer so ravno postavljali novoletno jelko, ki bo v decembru krasila naše glavno mesto.

Po malici v McDonald′su smo se odpravili proti Dunajski 5, kjer je sedež Časopisne hiše Delo. Že malce utrujeni smo prisluhnili novinarki, ki nam je predstavila delo novinarja v tako veliki časopisni hiši in nas spodbujala, da smo ji zastavljali vprašanja, saj je za novinarja najpomembneje, da je radoveden.

DSC_0442  DSC_0441

DSC_0460 DSC_0450

V zgornjem nadstropju nas je sprejela prijazna gospa, ki nam je predstavila svoje delo – hranjenje člankov vseh njihovih tiskanih medijev glede na določeno tematiko. Začudili smo se nad zahtevnostjo dela. Prelistali smo ogromno knjigo, v kateri hranijo izrezke po letnicah oz. mesecih, in iskali podatke o tem, kaj se je dogajalo v družbi tistega dne, ko smo mi prijokali na svet. Bilo je zabavno prebirati te zapise in se vsaj za hip vrniti v preteklost.

DSC_0399  DSC_0407

DSC_0403

Nato pa je prišel čas, da smo se tudi mi vrnili na glavno avtobusno postajo v Ljubljani in se odpravili proti Jesenicam.

Šejla Bešić, Tamara Brkić, 7. a, in Ivana Kondić, Tia Koselj, 8. c

FOTO: Aleks Novković, 8. c, in Marko Trkulja, 9. c

Kongres društva izgnancev Slovenije

V soboto, 25. 10. 2014, smo se učenke zgodovinskega krožka odpravile v Ljubljano na kongres Društva izgnancev Slovenije. Spremljala nas je gospa Slava Biček. Na kongresu smo se pogovarjali o izgnanih Slovencih med 2. svetovno vojno in o težavah ter škodi, ki jih je pustila vojna. Slišale smo tudi delček grozovitih zgodb tistih, ki so bili vanje vpleteni. Prav te zgodbe pa so mnogim spremenile življenje.

slka

Kongres je bil zelo zanimiv, saj smo izvedele marsikaj zanimivega in poučnega. Poleg tega pa so se nas pretresljive zgodbe tako dotaknile, da smo se še dolgo pogovarjale in razmišljale o nesmiselnosti vojn.

Sara Talić, Dijana Talić in Špela Pezdir, 8. b

Tradicionalni slovenski zajtrk

V petek, 21. novembra 2014, smo že tretjič obeleževali dan slovenske hrane, s katerim želimo opozoriti ljudi na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Ena izmed pomembnih aktivnosti dneva slovenske hrane je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga v šolah in vrtcih izvedli že četro leto zapored.

V okviru omenjenega projekta smo za zajtrk jedli živila, pridelana v Sloveniji, po možnosti celo v ožjem okolju.

Zakaj uživati lokalno hrano:

  • ker je sezonsko dostopnejša,
  • ker ima boljši okus in višjo hranilno vrednost,
  • ker se zaradi bližine proizvodnje lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd.,
  • ker s tem podpiramo domačo proizvodnjo in delovna mesta,
  • ker ohranjamo poseljenost, obdelanost in urejenost slovenskega podeželja,
  • ker zaradi krajšega transporta in manj embalaže varujemo okolje in
  • ker zagotavljamo samooskrbo s hrano v državi.

Ta dan smo imeli učenci in učitelji na voljo brezplačen zajtrk, ki je bil sestavljen iz medu, masla, zaseke, črnega kruha, bio mleka in jabolka. Vsa živila so slovenskega porekla, pridelana oz. predelana na Gorenjskem. Zajtrk je bil na voljo od 7.15 dalje.

Tudi kosilo je bilo značilno slovensko, saj je bil jedilnik sestavljen iz kranjske klobase, kisle repe in matevža (to je pretlačen krompir s fižolom).

 

Saša Femc Knaflič

Martin Krpan malo drugače

Martin Krpan malo drugače

Martin angleško sol tovori
in zraven na kobilc’ moli,
pa pride mim cesarjev voz,
carjev kočijaž ga koj otož.

Zjutraj Martin za zapaham ždi,
nič ne ve, nič ne sluti,
kajti na Dunaj prišel je Brdavs,
ki zunaj napravil je pravi ravs.

Spomni se car na Martina,
ki za zapahe dali so ga,
hitro pošlje po njega
in njegovega ponija.

Martina pošljejo tja gor,
pod veliki stari bor,
tam Brdavs glavo si beli,
Martin ga samo ustreli.

Timotej Mlakar, 7. b

 

Kinološki krožek

V letošnjem šolskem letu se učenci 4., 5. in 6. razreda enkrat mesečno zberejo pri kinološkem krožku.

DSC_0015 (2)

FOTO: Janka Bergel Pogačnik

Oktobra so do poligona Kinološkega društva Fido na Hrušici peljali zlato prinašalko Honey.

DSC_0022

FOTO: Janka Bergel Pogačnik

DSC_0023

FOTO: Janka Bergel Pogačnik

Na šolskem dvorišču so učenci psičko spoznali, se pogovorili o tem, kako postopati do psa. Med potjo so si mladi kinologi izmenjavali izkušnje, pogovarjali o potrebah psov, skrbi zanje in vzgoji. Ugotovili so, da vsak pes za svoje zdravje potrebuje tri stvari: gibanje, vzgojo in pripadnost.

DSC_0021

FOTO: Janka Bergel Pogačnik

Na poligonu jim je Honey pokazala, kaj se je naučila v pasji šoli in kaj vse se bo še morala naučiti, da bo postala Tačka pomagačka. Učenci so bili navdušeni in upajo, da bo spomladi s svojo vodnico učiteljico Janko naredila vse potrebne izpite, da se jim bo naslednje šolsko leto pridružila tudi pri njihovem pouku. Mladi kinologi bodo vse šolsko leto spremljali njeno pasje napredovanje.

Ker zimske razmere ne bodo dopuščale izvajanja krožka na prostem, v kinološkem krožku načrtujejo predstavitev dveh jeseniških psarn in obisk veterinarja. Strokovnjaki o reji, vzgoji in zdravju psov bodo gotovo zanimiva popestritev.

Spomladi pa bo zopet čas za dolge pasje sprehode na Hrušico, izmenjavo izkušenj inseveda preverjanje, kako gre naši pasji učenki Honey, bodoči Tački pomagački.

Učiteljica Janka Bergel Pogačnik

Ula Ložar in Pesem Evrovizije za otroke

Učenci naše šole smo sodelovali pri  spotu Ule Ložar, pevke, ki nas je zastopala na Pesmi Evrovizije za otroke

Malta je letošnja gostiteljica prireditve Pesem Evrovizije za otroke (Junior Eurovision Song Contest), na kateri se je prvič predstavila tudi Slovenija. Prireditev je bila v mestu Marsa. Slovenske barve je zastopala enajstletna pevka Ula Ložar iz Ljubljane.

Učenci Osnovne šole Toneta Čufarja Jesenice smo Uli za srečo in popotnico v dveh dneh ustvarili več kot 400 risb, ki jih lahko vidimo v Ulinem videospotu za evrovizijsko pesem Nisi sam/Your Light. Kot zanimivost naj omenimo, da je na našo šolo hodil Ulin producent in soavtor pesmi Raay, prav tako pa je isto šolo obiskovala tudi njena babica. Poleg jeseniške šole so tudi učenci Osnovne šole Nove Jarše iz Ljubljane, ki jo obiskuje Ula, naredili nekaj čudovitih risb in ji tako zaželeli srečo.

ula_1

FOTO: Mojca Čebulj

ula_2

FOTO: Mojca Čebulj

 

Učiteljica Mojca Čebulj

Na obisku pri ostarelih

1. oktobra smo učenci naše šole  nastopili v Domu upokojencev dr.  Franceta Bergelja Jesenice. 1. oktober je Generalna skupščina razglasila za mednarodni dan starejših, zato je to dan, kjer je vsa pozornost namenjena starejšim občanom. Naj še dodamo, da z izrazom “starejši” poimenujemo osebe, ki so že dopolnile 65 let . Torej na povabilo pristojnih v domu smo nastopili pevci Otroškega pevskega zbora Zvezdice pod vodstvom zborovodkinje Mojce Čebulj. Obiskovalce prireditve smo razveselili s pestrim repertoarjem ljudskih in ponarodelih pesmi.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

FOTO: Mojca Čebulj

Poleg pevcev pa so sodelovali tudi plesalci iz 6. a razreda, ki so prikazali štiri ljudske plese. Rdečo nit prireditve pa so tkali učenci 3. razreda z deklamacijami pod vodstvom učiteljice Alenke Mirtič Dolenec. Prireditev je povezovala Lara Reškovac. V skoraj enournem zanimivem in pestrem  programu smo se suvereno predstavili in poželi velik aplavz pri zadovoljnih obiskovalcih prireditve.

Učiteljica Mojca Čebulj

Ogled gledališke predstave Mi, otroci s postaje Zoo

Gledališka predstava Mi, otroci s postaje Zoo, ki smo si jo ogledali v ponedeljek, 13. 10. 2014, v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah govori predvsem o drogah. Skozi celotno predstavo smo lahko spremljali življenje dekleta, ki je zaradi slabega vpliva družbe zašlo v droge. Spoznali smo, da lahko družba še kako vpliva na naše odločitve v življenju in da droga ni rešitev za še tako hude težave. Posluževanje drog nas privede ne samo v fizični, temveč tudi v psihični propad, celo v smrt.

mi_otroci_1

vir: http://www.gledalisce-tc.si/repertoar.html

Predstava nama je bila zelo všeč, saj se nama zdi zelo pomembno, da najstniki vemo, v kaj lahko zaidemo in kakšne posledice ima lahko neko naše nespametno ravnanje.

Eva Indjić in Gaja Lasnik, 9. c

Pesniki 3. razreda

Jaz sem jaz

Jaz sem jaz in rada berem.

Rada sem zunaj, rada bi šla na Dunaj.

Želim si biti slavna, rada sem glavna.

Znam peti v kleti in jezik vrteti.

Imam lepe ocene in dobre namene.

Sem dobra pisateljica, še boljša prijateljica.

Naja Garibović

DSC_0198

Jaz sem kamela

Jaz sem kamela, nisem ravno vesela, ker sem malo debela.

Moja grba me bode, ker je polna vode.

Moja koža je kot roža, zato ker jo sonček boža.

Rada vidim, da me kdo jaha, čeprav sem polna praha.

Jaz sem kamela, moje ime je Mirela.

Zelo sem vesela, ker mi ni ime Stela.

Oblačim se moderno in vedem primerno.

Pozdravlja vas kamela Mirela, ki je hitra kot strela.

David Mladenović

Hana, 4. razred

Jaz sem pomlad

Pomladi rožice cvetijo in ptički žvrgolijo.

Sončece močno sije in potoček hitro lije.

Zdaj že drevesa cvetijo in z juga lastovke priletijo.

Kmetič bo njivico zoral in pridelke posejal.

Otroci se zunaj lovijo in poletja si želijo.

Lana Dijak

Zoja, 3. razred

Jaz sem mala roža

Jaz sem mala roža,

najlepša med vsemi,

ko sonce me obsije,

vse druge so v temi.

Jaz sem mala roža,

svetlo rdeče barve,

ko vse druge ovene,

lepota moja vstane.

Jaz sem mala roža,

ki nihče je ne utrga,

saj edini sem okras,

našega malega vrta.

Anes Mustafi

 

Pozdravljeni na spletni strani šolskega elektronskega časopisa!

V letošnjem šolskem letu smo v okviru izbirnih predmetov šolsko novinarstvo in vzgoja za medije – tisk pričeli objavljati prispevke na uradni spletni strani naše šole. Želeli smo, da bi bile aktualne novice čim večim dostopne v kar se da kratkem času. Tako se je porodila ideja za izdelavo šolskega elektronskega časopisa. Glede na to, da smo se zadeve lotili prvič in imamo zelo malo izkušenj, vas prosimo, da do nas niste preveč kritični. Če pa se vam porodi kaka ideja, kako naš časopis izboljšati, smo vam z veseljem pripravljeni prisluhniti. Obiščite nas ob torkih in sredah 6. šolsko uro v učilnici SL1, kjer se pogovarjamo, pišemo, tipkamo, dodajamo vsebine na spletno stran in se veliko smejimo.

Lep dan vam želi uredništvo šolskega elektronskega časopisa pod mentorstvom učiteljice Mateje Cuznar Zadnik