PLANICA, PLANICA, SNEŽENA KRALJICA

Tudi letos je Zavarovalnica Triglav učence iz vse Slovenije peljala v Planico. Iz naše šole si je uradni trening ogledalo sedem učencev iz 6. razreda.

Ko smo v četrtek, 22. 03. 2018, prispeli v Planico, smo se najprej v šotoru Zavarovalnice Triglav pogreli ob topli malici in čaju. Malo smo še poklepetali, se sprehodili okrog stojnic in se postavili ob ogrado, kjer je bil najboljši prostor za ogled poletov. Nato so planiške fanfare naznanile pričetek uradnega treninga.

Dolgi poleti, navdušeni navijači, Avsenikova Planica, ki se je zavrtela pri vsakem poletu, daljšem od 215 metrov, in teptači so prispevali, da je bilo planiško vzdušje enkratno.

Vesela sem bila, da sem od blizu videla vsakega tekmovalca. Jernej Damjan in Peter Prevc sta se po končanem treningu podpisovala srečnežem ob ogradi. Čeprav mi ni uspelo dobiti njunih podpisov, sem bila nad dogajanjem navdušena.

Za učence so pripravili tudi koncert glasbene skupine BQL in Nike Zorjan.

Štiridnevno dogajanje v Planici ni samo veliki finale in zaključek skakalne sezone, ampak je tradicionalni slovenski športni praznik. In zaradi vsega doživetega sem spoznala, zakaj so v Planico s tako velikim veseljem in navdušenjem hodili naši starši in stari starši. Zato, ker je Planica res snežena kraljica.

BESEDILO: Patricija Zupan, 6. b

FOTO: Aleksandra Petrovski, 6. b

MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT

Razprave o šolstvu in šolskem sistemu na Slovenskem so se nadaljevale v ponedeljek, 26. 03. 2018, na t. i. medobčinskem otroškem parlamentu. Tokrat smo se zbrali na Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah. Vsi zastopniki šol od Kranjske Gore do Žirovnice so predstavili potek dela in ugotovitve s šolskega otroškega parlamenta, nato pa so znotraj skupin odgovarjali na vprašanja, vezana na naš šolski sistem.

Našo šolo so suvereno zastopale učenke Ines Kadić iz 9. a, Jana Dremelj iz 8. b in Živa Kastelic iz 8. c. Tako kot na šolskem parlamentu se nam je tudi tu pridružila naša ravnateljica, ga. Branka Ščap.

Po koncu poročanj posameznih šol pa je sledila izbira teme za naslednji otroški parlament. Nekateri so se opredelili za socialna omrežja in pasti le-teh, drugi za učence migrante, tretji pa so predlagali, da bi se posvetili ekološkim problemom in osveščanju o varovanju okolja. Katera izmed danih tem bo izbrana, pa bomo izvedeli na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo 09. 04. 2018 v Državnem zboru Republike Slovenije v Ljubljani.

BESEDILO in FOTO: ga. Andreja Jalen in ga. Mateja Cuznar Zadnik

BOŠTJAN GORENC O KNJIGAH, BRANJU IN TUDI O PIŽAMI

V sredo, 21. 3. 2018, smo na šoli gostili poznanega slovenskega prevajalca, komika, raperja in igralca Boštjana Gorenca.

Predstavil se je tistim učencem razredne stopnje, ki so v letošnjem letu prebrali knjige za Finžgarjevo bralno značko.

Po koncu nastopa pa jih je razveselil še s štampiljko.

Čez nekaj časa pa so mu prisluhnili še učenci predmetne stopnje. Na zanimiv, predvsem pa zelo humoren način, je predstavil nekatere slovenske književnike, zgodovino pesništva, se dotaknil svojih prevodov poznanih tujih literarnih del za mlade (npr. Čudo, Igra prestolov, Krive so zvezde …) ter predstavil nekatera svoja literarna dela. Seveda pa nismo mogli mimo vprašanja, od kod vzdevek Pižama.

BESEDILO: Tiana Petrović in Islam Begić, 7. b

FOTO: ga. Angelica Podoš ter Tiana Petrović in Islam Begić, 7. b

 

ČAJANKA V 2. RAZREDU

Ajna, Alena, Ines in Sara (učenke 9. a razreda) smo obiskale drugošolce in z njimi pile čaj. Pripravile smo jim mate čaj, hkrati pa smo jim razložile, od kod izvira in kako se pripravi. Na zemljevidu smo poiskali Južno Ameriko in Slovenijo.

Učenci so se na vonj in okus čaja različno odzvali. Večini čaj ni  bil všeč, nekateri so ga primerjali z vonjem po suhi travi, drevesih, cigaretih … Nato smo jim ponudile še planinski čaj z meto in ga primerjale z mate čajem. S tem okusom je bila večina bolj zadovoljna.

S čajanko smo bili vsi zelo zadovoljni, zabavali smo se in ura je hitro minila.  Bile smo zadovoljne, da smo drugošolce nekaj novega naučile.

Na čajanko smo povabile tudi gospo ravnateljico.

Vtisi učencev:

“Všeč mi je bilo, ko smo pili čaj in ko smo gledali na zemljevid.”

“Všeč mi je bilo, ko smo se pogovarjali o lunah. In hvala za čaj, zelo je dober. Imeli smo se lepo.”

“Všeč mi je bilo, ko smo pili čaj. Naučila sem se, da je čaj zdrav in pila sem novo vrsto čaja.”

“Čaja sta bila dobra. Vse je bilo dobro. Prvi so ga pili Indijanci.”

“Všeč mi je bilo, da sem spoznala nov čaj. Ni mi bilo všeč, da je mate čaj malo grenak. Naučila sem se, kaj so delali Indijanci.”

“Všeč mi je mate čaj. Ni mi všeč planinski čaj.”

“Imeli smo čajanko. Čaj mi ni bil všeč. Čaj je imel vonj po cigaretih. Spoznal sem, da so Indijanci odkrili čaj. Drugi čaj mi je bil bolj všeč.”

“Ni mi bil všeč mate čaj. Bilo mi je všeč, ko so razlagali o mate čaju.”

“Všeč mi je bil mate čaj. Izvedela sem, da če piješ veliko mate čaja, postaneš pameten.”

BESEDILO: Alena Halilov, Ines Kadić, Sara Knežević,

Ajna Pivalić, 9. a

FOTO: ga. Bojana Osenk Martinjak

SMUČARSKI SKAKALEC, POMOČNIK TRENERJA IN NAŠ UČENEC – NEJC FRANK

V sredo, 7. 3. 2018, nas je obiskal gospod Nejc Frank, slovenski smučarski skakalec in pomočnik trenerja A reprezentance. Prijazno se je odzval povabilu učiteljice ge. Bojane Osenk Martinjak in nam opisal svojo kariero.

Nejc Frank se je rodil 12. 5. 1987 na Jesenicah. Otroštvo je preživel na Blejski Dobravi. S prijatelji je preživel veliko časa v naravi, kjer so igrali nogomet, hokej, kasneje tudi računalniške igrice.

Obiskoval je Osnovno šolo Toneta Čufarja Jesenice. Tam je zaposlena tudi njegova mama kot učiteljica razrednega pouka. Nato se je vpisal na Športno gimnazijo v Škofji Loki.

Za skoke ga je navdušil dedek in je pri 7. letih postal član kluba SSD Stol Žirovnica (obstaja še danes in ima veliko podmladka). V klubu je ostal 16 let.

Starši so mu ves čas stali ob strani in ga spodbujali, ga vozili na treninge in ga spremljali na tekme.

Delavnik je bil precej obsežen. Od ponedeljka do četrtka je potekalo takole: zjutraj v šolo (kar je bilo vedno na prvem mestu), kosilo v šoli, nato pa domov, kjer je najprej napisal domačo nalogo in se pripravil za pouk naslednji dan (učenje). Ob 16. uri so ga odpeljali na trening (ko je naredil izpit za motor, se je vozil sam). Trening je bil kondicijski in je trajal dobri dve uri.

Za vikend so sledile tekme, zato je včasih v šoli tudi manjkal. To so bile regionalne tekme v Planici, Kranju … Več je bil odsoten v srednji šoli, včasih tudi po 14 dni, zato je moral veliko šolskega dela nadoknaditi meseca aprila, ko so se tekme zaključile (skakalna sezona traja od 1. maja do 1. aprila).

Skakati je začel na 7-metrski skakalnici, tej je sladila 12 m, 20 m, 30 m, v OŠ že 50 m in 90 m, pri 14. letih 120 m, pri 18. letih pa te spustijo na velikanko, do katere pa moraš pristopiti s spoštovanjem, ne smeš biti preveč pogumen (tu ni treningov, le poskusni skoki in tekma).

Nejc je v svoji skakalni karieri žel veliko uspehov, saj je leta 2005 osvojil zlato medaljo na ekipni tekmi svetovnega mladinskega prvenstva v Rovaniemiju ter bronasto medaljo na posamični in zlato na ekipni tekmi na Univerzijadi v Innsbrucku. V svetovnem pokalu je nastopil 22. in 23. januarja 2005, ko je zasedel 43. in 40. mesto. V Celinskem pokalu je med letoma 2004 in 2008 enaindvajsetkrat osvojil točke. Najboljšo uvrstitev je dosegel 26. decembra 2004, ko je bil na tekmi v St. Moritzu sedmi. V prvo deseterico se je uvrstil še z osmim mestom 9. julija 2005 na tekmi v Velenju, devetim mestom 13. februarja 2005 na tekmi v Brotterodeju ter desetima mestoma 27. decembra 2004 v Engelbergu in 9. januarja 2005 v Planici.

Skakati je prenehal zaradi hudih poškodb hrbtenice. Precej časa je zato preživel v bolnišnici, kjer so mu predlagali operacijo ali zaključek kariere. Odločil se je, da konča kariero, kar je bila zelo težka odločitev, ker ima ta šport zelo rad. K sreči pa je zelo hitro zajadral v trenerske vode, ki so nadgradnja tega, kar je počel. Tega pa si je tudi vedno želel. Pri 23-letih ga je namreč v trenerski štab skakalne reprezentance povabil glavni trener Goran Janus.  Pod vodstvom Gorana Janusa se je v teh letih ogromno naučil. Med drugim tudi šivati, kar ni ravno moško opravilo, a je v smučarskih skokih izjemno pomembno, saj morajo biti dresi pravilno zašiti, da ne pride do morebitne diskvalifikacije.

“Sam sem se naučil šivati. Ko sem prišel v A ekipo, sem rekel, da si bom kupil šiviljski stroj in jim šival drese. Ker je bil stroj kovinski in sem ga težko prevažal po letalih, sem si kupil novega, ki nas zdaj vseskozi spremlja. Tudi fantje veliko pomagajo. Če je sedem skakalcev na tekmi in ima vsak po dva, tri drese, je to ogromno dela,” razlaga Nejc.

Razen »šivanja« ima še veliko drugih zadolžitev: treningi, nato pa vse do organizacije, prevozov, pregled nad financami, urejanje kart, prenočišča, sestanki …

Olimpijskih iger se je udeležil dvakrat kot trener, najprej leta 2014 v Sočiju, kjer je Peter Prevc osvojil srebrno in bronasto medaljo, in letos, 2018  v Pjongčangu.

Pravega dopusta v zadnjih letih sploh ni imel, saj je nenehno skupaj s fanti. So kot velika družina. Konec sezone je po tekmovanju v Planici, potem pa ponovno začnejo trenirati že sredi aprila. Poleti je tako časa za počitek in sprostitev malo. S fanti skupaj preživijo več kot 300 dni na leto. Vsak dan je trening od tri do štiri ure, ne glede na vreme ali letni čas. Po treningu, ki je fizično naporen, pa sledijo še druge zadolžitve.

Kakšna je oprema skakalca? Skakalec nosi dres, ki je strogo predpisan (lahko je 3 cm večji od obsega telesa), pod dresom nosijo oprijeto majico s kratkimi rokavi in kratke oprijete hlače, dolge nogavice, rokavice, na glavi čelado in očala ter na nogah čevlje (lahko so le 1,5 cm daljši, višina je določena).

»Da postaneš vrhunski športnik, moraš biti marljiv, ubogljiv, redno moraš obiskovati treninge, šport moraš imeti rad, kar pa je najpomembnejše. Tu ni izgovorov. Seveda pa je tu pomemben tudi talent.«

BESEDILO: ga. Bojana Osenk Martinjak

FOTO: ga. Bojana Osenk Martinjak in osebni arhiv g. Nejca Franka

ČETRTOŠOLCI, JEKO-IN IN ODPADNO OLJE

V ponedeljek, 5. 3. 2018, so učenci 4. razreda prisluhnili zanimivemu predavanju zaposlenih iz podjetja JEKO – IN. Gostujoči so se s četrtošolci pogovarjali tudi o shranjevanju rabljenega jedilnega olja, za katerega pravzaprav večkrat ne vemo, kaj bi z njim. Da bi učenci to temo čim bolje razumeli, jim je na pomoč priskočila zanimiva maskota – sončnica.

Ko sem povprašala četrtošolce, kaj vse so na ta dan izvedeli, sem dobila zelo zanimive odgovore. Pa si jih nekaj oglejmo: v gospodinjstvu moramo paziti, kaj bomo storili z oljem po pečenju ali cvrtju (z odpadnim oljem); odpadnega olja ne smemo zlivati v odtok, saj olje zamaši cevi; odpadnega olja ne smemo zlivati v naravo, ker jo tako onesnažujemo; odpadno olje zlivamo v za to namenjene posode (npr. plastenke od olja, pijač …) in jih odpeljemo v zbirni center; olja, ki so primerna za oddajo so rastlinska olja in rastlinske ter živalske maščobe (npr. margarina,  svinjska mast); reciklirano olje lahko predelajo v biodizel, torej v ekološko gorivo, ki ne onesnažuje okolja, glicerin, stranski produkt pri predelavi, pa uporabljajo v farmaciji (glicerinski izdelki: milo, svečke …).

Vsak učenec je dobil milo, narejeno iz odpadnega olja, v obliki srca. Organizirali so tudi tekmovanje. Tisti učenec, ki bo zbral največ odpadnega olja, bo svoj razred odpeljal v Piran, kjer si bodo ogledali akvarij.

4. c razred pa je izdelal plakat, ki krasi steno pred njihovim razredom.

BESEDILO: Salina Hajdinjak Šumež, 7. a

FOTO: ga. Branka Ščap

ZANIMIVO, ZABAVNO, DRUGAČNO – ŠOLSKI OTROŠKI PARLAMENT

Nacionalni otroški parlament je projekt, ki je že dalj časa uveljavljen po slovenskih šolah. Tudi naša šola v projektu intenzivno sodeluje že dolga leta. Vsako leto v okviru otroškega šolskega parlamenta otroci na šoli obravnavajo neko tematiko, predstavniki razredov pa potem prenesejo zaključke z razrednega na šolski nivo in še bolj poglobljeno razpravljajo o temi. Svoje zaključke, mnenja in predloge predstavijo na občinskem šolskem parlamentu. Letošnja (sicer dvoletna) tema je šola in šolski sistem.

Letos smo se odločili, da bomo večji del programa izvedli v petek, 9. 3., in v soboto, 10. 3. 2018. Zbrali smo se v petek ob 17. uri in si najprej pripravili ležišča v galeriji pri športnem kabinetu. Kaj hitro pa sta gospe Andreja Jalen in Mateja Cuznar Zadnik dali navodila za delo in pričelo se je zares …

Učenci so se razdelili v več skupin in pričeli z delom. Vsaka skupina je dobila svojo nalogo, ki jo je morala dokončati v določenem času, saj smo ob 19. uri pričakovali obisk naše ravnateljice ge. Branke Ščap.

Učenci so se svojih nalog lotili zelo resno. Del učencev v zbornici je pridno sestavljal najrazličnejša vprašanja za našo ravnateljico. Drugi so dobili nalogo, da podrobno predstavijo našo šolo in o tem posnamejo prispevek. Tretji pa so posneli manjšo komično predstavo o naši vsakdanji učni uri.

Ko so vse skupine zaključile s svojimi nalogami, je napočil čas prihoda ge. ravnateljice. Učenci so z zelo velikim zanimanjem prisluhnili zgodbam ravnateljice iz njenih šolskih dni. Predstavila nam je delovanje naše šole skozi leta in nekaj besed namenila tudi predstavitvi slovenskega šolskega sistema.

Kazalec na uri se je bližal že osmi zvečer in v učilnici gospodinjstva smo si pripravili malico. Kot ponavadi smo se po večerji preobleki v pižame, poskrbeli za osebno higieno in legli k zasluženemu počitku.

Že ko se je sonce prebilo skozi okna naše šole, so se prebujali prvi parlamentarci. Kaj hitro smo morali vstati, si umiti obraz in se odpraviti na zajtrk.

Sobotno delo v zbornici smo pričeli z oblikovanjem lastnih vizitk. V parih in v skupini po štiri smo si izmenjali podatke in se tako še bolje spoznali.

Sledil je ogled posnetkov prejšnjega večera. Moram priznati, da smo se kar dobro nasmejali. Takoj po odmoru smo nadaljevali s kratkim predavanjem o tem, kakšno bo naše življenje v prihodnosti in kako močno bodo nanj vplivali umetna inteligenca, razvoj robotike, oskrba z različno vrsto energije … Učenci so se razdelili v skupine in razmišljali o tem, kakšna naj bi bila naša šola v prihodnosti in oblikovali predloge za spremembe šolskega sistema.

Ker pa nas je čas že malo priganjal, smo skupaj izbrali tri predstavnike naše šole, ki nas bodo zastopali na občinskem otroškem parlamentu. Le-ta bo v ponedeljek, 26. 03. 2018, na Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah.

Tako smo zaključili naše zanimivo dvodnevno druženje predstavnikov oddelkov na šolskem otroškem parlamentu.

Za konec pa še nekaj misli udeležencev:

“Na parlamentu je bilo super. Zelo smo se zabavali, najboljša pa je bila igra vlog in snemanje filma.”

(Loti, 5. razred)

“Najbolj sem uživala ob izdelavi plakatov …”

(Glorija, 6. razred)

“Na parlamentu sem bila najbolj navdušena nad druženjem s prijatelji. Spoznala sem veliko novih ljudi.”

(Sara, 7. razred)

“Najboljši je bil tisti del srečanja, ko nas je obiskala ga. ravnateljica …”

(Živa, 8. razred)

“Najbolj mi je bilo všeč večerno druženje in spoznavanje novih prijateljev.”

(Ines, 9. razred)

BESEDILO in FOTO: Hana Šturm, 7. b

 

 

 

NAVDUŠENI NAD PREDSTAVO BOKSARSKO SRCE

Učenci predmetne stopnje smo si v sredo, 7. 3. 2018, ogledali odlično gledališko predstavo z naslovom Boksarsko srce. V glavnih vlogah sta zaigrala oče Iztok Valič in njegov mlajši sin Domen Valič. Celih 80 minut sta nas razveseljevala in navduševala v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice.

Iztok Valič nastopa v vlogi starejšega gospoda, varovanca doma za starejše, Domen pa je blestel v vlogi Joja, ki kot mladostnik prestopa meje dopustnega. Uporniški Jojo spremeni življenje varovancu zaprtega oddelka, ostareli boksarski šampion pa spremeni osebnost mladostniku. Zgodba se konča srečno, saj Leonu uspe pobegniti v želeno Francijo, Jojo pa postane boljši človek.

BESEDILO: Alina Bektašević in Islam Begić, 7. b, ter Salina Hajdinjak Šumež, 7. a

FOTO: https://www.sititeater.si/gostujoce-predstave/boksarsko-srce/ (Dostop 8. 3. 2018.)

NASTOPILI SMO V VRTCU

V petek, 2. 3. 2018, smo z učenci v okviru krožka Mali dramski umetnik obiskali vrtec.

Za najmlajše otroke smo pripravili igrico Pod medvedovim dežnikom.

Imeli smo nekaj začetne treme, ki pa je med nastopom hitro izginila.

Otroci v vrtcu so bili nad igrico navdušeni, mi pa prav tako, saj nam je uspel naš prvi nastop.

BESEDILO in FOTO: ga. Maruša Skumavc Ferjan in  g. Tilen Vovk