V četrtek, 12. 12. 2019, so se učenci prvega razreda zbrali v šolski dvorani in si ogledali zanimivo predstavo z naslovom Od semena do župce. Na humoren način jim je bilo predstavljeno, kakšno je življenje zelenjave na naših vrtovih. Ne boste verjeli, a zelenjava si med seboj pomaga. S skupnimi močmi korenček, koleraba, solata … lahko odženejo tako polža kot gosenico.

V predstavi sta sodelovala mož in žena, ki sprva nista znala posaditi zelenjave, a sta hitro ugotovila, da je za to potrebno seme in ne samo zalivanje zemlje.

Ob koncu predstave pa sta uživala ob lepi in sočni zelenjavi, iz katere sta naredila okusno župco. Tako je zadišalo, da bi jo poskusili tudi prvošolčki. Otroci so med predstavo uživali, njihov smeh pa je kar zapolnil dvorano.

BESEDILO in FOTO: Sara Kazić, 7. a

Učenci 6. razreda so na decembrskem tehničnem dnevu v roke vzeli različne pripomočke in začeli ustvarjati. Da je delo potekalo čim bolje, so bili razdeljeni v štiri skupine. Vsako skupino je vodila ena izmed učiteljic matematike. Ob koncu dneva so nastali zanimivi izdelki, ki si jih lahko ogledate na spodnjih fotografijah.

BESEDILO in FOTO: Loti Rode in Neža Klarić, 7. č

V četretek, 5. 12., sem si odšla v 4. razred ogledat, kako so se učenci pripravljali na izdelavo makete hiše. Učiteljica jim je najprej natančno in jasno obrazložila, kako morajo pravilno prepogibati papir. Opozorila jih je na ustrezno ravnanje s škarjami in kovinskim ravnilom.

Z zanimanjem sem opazovala, kako so učenci najprej zarezali karton na tri dele. Prvi del so uporabili za streho, druga dva pa za hišo. V prvem kartonu so izrezali vrata, v drugem pa okno. Oba kartona hiše so morali po robovih zlepiti skupaj. Nato so streho prepognili in jo prilepili na hišo. Nekateri učenci so bili pri tem delu zelo spretni in jim je bilo v zabavo, nekateri pa so imeli kar nekaj težav, a na koncu so bili vsi zadovoljni in ponosni na svoje hišice.

FOTO in BESEDILO: Elena Redžić, 7. b

Že v članku z naslovom Bralci v parlamentu smo poročali o tem, kaj vse smo si 28. 11. 2019 ogledali vsi tisti, ki z veseljem prebiramo knjige in sodelujemo pri bralni znački.

Po ogledu Parlamenta pa smo se odpravili še na 35. Slovenski knjižni sejem. Le-ta je potekal od 26. 11. do 1. 12. v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sprehodili smo se mimo stojnic z različnimi knjigami, učbeniki, slikanicami, stripi …

Nekaj učencev je kupilo kako zanimivo knjigo ali strip, nekateri so se ustavili ob odrih in prisluhnili različnim gostom knjižnega sejma, kdo pa si je kupil obesk, nalepke, didaktično igro …

Po končanem ogledu smo se zbrali pred vhodom v Cankarjev dom in se peš odpravili proti avtobusni postaji. Na avtobusu nismo uporabljali telefonov, ampak smo se raje pogovarjali o tem, kaj vse smo ta dan doživeli.

BESDILO in FOTO: David Zavrl, 8. c

V četrtek, 28. 11. 2019, smo se učenci, ki sodelujemo pri bralni znački, odpravili v Ljubljano. Po končani 3. šolski uri smo se odpeljali proti glavnemu mestu. Ker smo vedeli, da bo dan dolg, smo šli najprej na kosilo v Mcdonald’s. Ko smo se okrepčali, smo se peš odpravili do Parlamenta. Vstopili smo skozi vrata in sprejeli so nas odprtih rok.

Najprej smo si z zelo prijazno vodičko ogledali preddverje parlamenta. Predstavila nam je zanimive freske na stenah hodnika, ki so ponazarjale pomembne zgodovinske dogodke za slovenski narod.

Sledil je ogled sejne sobe. Mi smo si dvorano ogledali z blakona, ki je namenjen obiskovalcem in vsem tistim, ki si kako sejo želijo ogledati v živo. Izvedeli smo, da si sicer prenos razprav v tej sobi lahko ogledamo neposredno preko televizije. Kar nekaj besed smo namenili koaliciji, opoziciji, predsedniku vlade, predsedniku državnega zbora itd. Za nekatere je bilo slišano popolnoma novo, nekateri pa so obnovili učno snov, ki so jo obravnavali pri domovinski in državljanski vzgoji ter etiki.

Veseli smo, da smo si lahko ogledali pomembno stavbo naše domovine Slovenije, v kateri se krešejo mnenja, ideje …

BESEDILO in FOTO: Ažbe Razingar, 8. c

Tudi v letošnjem šolskem letu so se učenci naše šole udeležili tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni. Šolsko tekmovanje je potekalo v petek, 11. oktobra 2019. Udeležilo se ga je 12 učencev, od teh je kar 10 učencev prejelo bronasto priznanje. To so Zoja Kalan, Enej Otovič in Leon Košir iz 8. a, Patricija Zupan, Tian Hrkić, Lana Dijak in Naja Garibović iz 8. b, Ela Markizeti in Nik Kramar iz 8. c ter Jaka Hiršenfelder iz 9. a. Iskrene čestitke!

Zoja Kalan, Enej Otovič in Patricija Zupan so se uvrstili na državno tekmovanje, na katerega smo odšli v soboto, 16. novembra 2019. Potekalo je na Srednji šoli Izola. Kljub temu da je letošnji november zaznamovalo vztrajno deževje, nas je pričakal dan brez dežja, celo z nekaj sonca.

Po prijetnem in ne predolgem kulturnem programu so se učenci lotili reševanja nalog, ki so bile precej zahtevne. Kljub temu so se vsi trije učenci odlično odrezali, saj so si prislužili srebrna priznanja. Zoja je celo za las zgrešila zlatega. Veseli me, da so to učenci 8. razreda, kar pomeni, da so se dobro pripravili, saj bodo šele tekom tega šolskega leta pri biologiji poslušali razlago o zgradbi in delovanju človeškega telesa. Poleg tega se bodo naslednje leto lahko ponovno udeležili tekmovanja in to z veliko predznanja.

Na koncu smo si privoščili nekaj počitka ob morju ter sladoled, za katerega na srečo ta dan ni bilo premrzlo.

BESEDILO in FOTO: ga. Saša Femc Knaflič, mentorica

V torek, 19. 11. 2019, nas je obiskal gospod, ki je delal v muzeju kot muzealec. Muzealec je namreč strokovni uslužbenec v muzeju. Gostili smo ga učenci zgodovinarskega krožka. Pogovarjali smo se o njegovem delu in spoznali marsikaj novega in zanimivega. S seboj pa je prinesel lutko s Kube, oljenko, masko z Balija, žebelj in srebrnik s podobo cesarja Franca Jožefa.

Muzeologija je veda, ki govori o urejanju muzeja, o predmetih v muzeju … V Sloveniji študija muzeologije ni, najbližja univerza je v Zagrebu. Pri nas se po končani srednji šoli vpišeš na Filozofsko fakulteto, smer zgodovina, geografija, etnologija ali umetnostna zgodovina. Muzej izhaja iz grške besede muza, od tod pa speljanka muzej.

Prvi muzeji v Grčiji so nastali v srednjem veku, saj so vladarji hoteli ohraniti svojo veličino in so na dvor vabili kiparje in slikarje. Nastale so bogate zbirke in da bi jih lahko pokazali še drugim ljudem, so nastali muzeji. Tako se muzeji ukvarjajo z ohranitvijo dediščine. Razdeljeni so na: narodni (slovenski), pokrajinski, občinski.

Znotraj muzealstva sodijo tehnični poklici (zbiranje gradiva, predmetov ,čiščenje) in kustos (muzejski uslužbenec, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete).

Na Jesenicah imamo Gornjesavski muzej, ki se je pred letom 1990 imenoval Tehniški muzej Železarne Jesenice. V muzeju  so številne zbirke. Pod stalno zbirko sodijo: zgodovinska zbirka, železarska zbirka in zbirka fosilov (Jože Bjedič).

Kosova graščina zbira gradivo iz vojnega časa in prireja številne galerijske razstave. Po muzeju nas vodi kustos, ki pripravlja tudi razstave.

V muzeju se pojavlja še poklic arhivista, ki dela v arhivu in zbira ter obdeluje dokumente, stare listine …

Uslužbenci muzeja se pri svojem delu srečujejo z najrazličnejšimi starimi predmeti,ki naj jih ne bi zbirali doma, ampak naj bi z njimi obogatili muzejsko zbirko.

BESEDILO: učenci zgodovinarskega krožka

FOTO: osebni arhiv muzealca

V petek, 15. novembra, smo obeleževali dan slovenske hrane, s katerim želimo opozoriti na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba hrane so pomembne predvsem zaradi:

• urejenosti in obdelanosti podeželja,
• ohranjanja delovnih mest na podeželju,
• varovanja okolja,
• izboljšanja zdravja prebivalstva zaradi uživanja kakovostnejše hrane,
• zagotavljanja državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz,
• zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine,
• zmanjšanja revščine in družbene neenakosti.

Učenci so pri izbirnem predmetu – načini prehranjevanja pripravili različne plakate o slovenski hrani in jih razstavili pred vhodom v jedilnico.

Vsi učenci so imeli ta dan na voljo brezplačen zajtrk, sestavljen iz živil izključno slovenskega porekla. Večino teh živil smo dobili z ekoloških kmetij, in sicer med z ekološke kmetije Šumenjak ter maslo in mleko z ekološke kmetije Žgajnar. Tudi jabolka topaz so zrasla v ekološkem sadovnjaku. Črni kruh je bil izdelan iz ekološke pšenične moke slovenskega porekla.

Učenci in zaposleni na šoli so z veseljem sedkli k mizi in ponovno uživali v tradicionalnem slovenskem zajtrku.

BESEDILO in FOTO: ga. Saša Femc Knaflič, vodja šolske prehrane