Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Mateja Cuznar Zadnik

CANKARJEVO LETO

V letošnjem letu poteka  100-letnica Cankarjeve smrti – 1918/2018. Tudi v naši knjižnici smo se je spomnili z manjšo razstavo. Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, kritik in še marsikaj je še vedno eden najpomembnejših besednih umetnikov naše književnosti.

Nekoč mi je neka dijakinja pripovedovala, kako je še kot osnovnošolka in kasneje srednješolka vzela v roke Cankarjevo delo, če je želela dobro pisati  spis. Njegov jezik jo je navdihoval in v njej budil neizmerno željo po lepem, bogatem jeziku, ki prepričljivo izraža misli pisca.

Še danes mi enostavno zastane dih, ko se poglobim v bogastvo Cankarjevega  besedišča in izraznost vsebine njegovih del. Kritično zaznamujejo preteklost in sedanjost.

BESEDILO in FOTO: ga. Marjetka Noč

AMRA MED NAJBOLJŠIMI NA LIKOVNEM NATEČAJU

Naši učenci so se lani pridružili mednarodnemu likovnemu natečaju Otroci pomagajo otrokom, s podnaslovom Ker mi je mar. Povsod in za vsakogar. Razpis na omenjeni natečaj je bil objavljen v tednu Rdečega križa (od 8. 5. do 15. 5.) na pobudo Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas. Pridružila sta se jim tudi Rdeči križ Slovenije ter Mestni muzej Idrija. Na razpis je prispelo več kot 900 likovnih del, med njimi pa je komisija izbrala 30 najboljših. Sodelovalo je 132 šol iz šestih držav – iz Nemčije, Srbije, Francije, Španije, s Hrvaške in seveda iz Slovenije.

Naša učenka iz 4. b razreda, Amra Mešinović, je pod vodstvom mentorice, ge. Brigite Kunčič, prejela 1. nagrado v kategoriji prve triade.  Nadarjena učenka se je podelitve priznanj udeležila letos marca na Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas.

Učenki in njeni mentorici iskreno čestitamo za dosežen uspeh.

BESEDILO: ga. Brigita Kunčič in ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: Lara Reškovac in Hana Šturm, 7. b

NA TEKU ZASTOPALI TUDI NAŠO ŠOLO

Nekaj tekaško razpoloženih sedmošolcev se je 17. 03. 2018 udeležilo t. i. Pomladnega teka na 1200 m, ki je eden izmed dogodkov okrog občinskega praznika občine Jesenice. Zastopali smo našo šolo ter tekli za svoje zdravje in dobro počutje.

Prvo trojko so sestavljale tekačice, in sicer Zala Pia Biček in Neža Tonjec, obe iz 7. c, ter Seldijana Bajrektarević iz 7. b. Drugo trojko pa sta zastopala dečka Igor Mladenović iz 7. c ter Denis Pašagić iz 7. b. Tej trojki pa se je pridružila naša učiteljica angleščine, ga. Karmen Kržič, ki je naš tekaški navdih.

BESEDILO: Seldijana Bajrektarević, 7. b

FOTO: ga. Karmen Kržič

O MARKOVEM OBISKU NAŠE ŠOLE TUDI V ČASOPISIH

V četrtek, 29. 4. 2018, je našo šolo obiskal Marko Soršek – Soki, bobnar rokovske skupine Elvis Jackson in velik dobrotnik osnovnošolcev po vsej Sloveniji. Članek, ki je tokrat pred vami, je bil objavljen v običinskem časopisu Jeseniške novice in v časopisu Gorenjski glas.

Pred tremi leti je sklenil, da bo za deset naključno izbranih osnovnih šol v Sloveniji zbral denar, s katerim bo za učence kupil nekaj glasbenih instrumentov, med katerimi ima prvo mesto seveda set bobnov.

Sam pravi, da ga je pri tem gnala predvsem lastna izkušnja iz otroštva, ki ga je naučila, da čisto vsak lahko uspe pri nečem, kar si zada in za kar dovolj dolgo gara.

Toda njegovo zbiranje denarja se ni zaključilo z deseto zbiralno akcijo. S svojo dobrodelnostjo razveseljuje še danes in po več kot enem letu zbiranja denarja je lahko kupil tri instrumente in obdaril že 75. šolo – OŠ Toneta Čufarja. V trajno last smo dobili set bobnov, cajon in električno akustično kitaro.

Učenci smo pripravili kratek uvodni program, nato pa je kot gost presenečenja na oder stopil Soki. S svojim humorjem in pozitivnostjo je navdušil polno dvorano. Povedal nam je, da v življenju ni uspeha brez trdega dela in vztrajnosti, da so tako vzponi kot padci, a da dobra volja in odločnost delata čudeže, zato moramo imeti cilj, po katerem hrepenimo in za katerega smo pripravljeni narediti vse, da se nam bo uresničil.

Njegov projekt še vedno živi in upa, da mu bo uspelo obdariti vsaj sto šol. Nato je na oder povabil naključne učence, ki so s pomočjo prve uvodne lekcije samostojno odbrenkali nekaj akordov in zabobnali v poskočnem ritmu, s tem pa tudi potrdili resničnost Sokijevih besed.

Na naši šoli ne manjka navdušenih učencev, ki bodo z veseljem igrali na instrumente. Pred odhodom je Soki z nami naredil en velik sebek, mi pa smo mu obljubili, da ga čim prej povabimo na koncert.

BESEDILO: ga. Urška Willewaldt

FOTO: ga. Angelica Podoš

KOCKA ČLOVEČNOSTI, NAŠE VODILO

S projektom »Time for tea«, pod vodstvom učiteljice Urške Willevaldt, smo ustvarili igro, imenovano Kocka Človečnosti. Kocka ima na vsaki stranici napisano vrlino.

Kocko uporabljamo tako, da z njo hodimo od razreda do razreda. Učenci mečejo kocko. Vrlino, zapisano na zgornji stranici, morajo učenci upoštevati do konca tedna, dokler spet ne vržejo kocke.

Vrline, ki smo jih napisali na kocko, smo izbirali previdno. Najprej je vsak nekaj predlagal in to smo zapisali na tablo. Potem je vsak zase povedal, katere se mu zdijo najboljše. Izbrali smo deset najboljših in jih spet zapisali na tablo. Nato smo tiste, ki so bile približno enake, dali skupaj. Tako smo se odločili za šest vrlin in jih napisali na stranice kocke.

Upamo, da bo Kocka Človečnosti pripomogla k lepšemu vedenju učencev naše šole.

BESEDILO: Naja Garibović, 6. b

 

 

PLANICA, PLANICA, SNEŽENA KRALJICA

Tudi letos je Zavarovalnica Triglav učence iz vse Slovenije peljala v Planico. Iz naše šole si je uradni trening ogledalo sedem učencev iz 6. razreda.

Ko smo v četrtek, 22. 03. 2018, prispeli v Planico, smo se najprej v šotoru Zavarovalnice Triglav pogreli ob topli malici in čaju. Malo smo še poklepetali, se sprehodili okrog stojnic in se postavili ob ogrado, kjer je bil najboljši prostor za ogled poletov. Nato so planiške fanfare naznanile pričetek uradnega treninga.

Dolgi poleti, navdušeni navijači, Avsenikova Planica, ki se je zavrtela pri vsakem poletu, daljšem od 215 metrov, in teptači so prispevali, da je bilo planiško vzdušje enkratno.

Vesela sem bila, da sem od blizu videla vsakega tekmovalca. Jernej Damjan in Peter Prevc sta se po končanem treningu podpisovala srečnežem ob ogradi. Čeprav mi ni uspelo dobiti njunih podpisov, sem bila nad dogajanjem navdušena.

Za učence so pripravili tudi koncert glasbene skupine BQL in Nike Zorjan.

Štiridnevno dogajanje v Planici ni samo veliki finale in zaključek skakalne sezone, ampak je tradicionalni slovenski športni praznik. In zaradi vsega doživetega sem spoznala, zakaj so v Planico s tako velikim veseljem in navdušenjem hodili naši starši in stari starši. Zato, ker je Planica res snežena kraljica.

BESEDILO: Patricija Zupan, 6. b

FOTO: Aleksandra Petrovski, 6. b

MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT

Razprave o šolstvu in šolskem sistemu na Slovenskem so se nadaljevale v ponedeljek, 26. 03. 2018, na t. i. medobčinskem otroškem parlamentu. Tokrat smo se zbrali na Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah. Vsi zastopniki šol od Kranjske Gore do Žirovnice so predstavili potek dela in ugotovitve s šolskega otroškega parlamenta, nato pa so znotraj skupin odgovarjali na vprašanja, vezana na naš šolski sistem.

Našo šolo so suvereno zastopale učenke Ines Kadić iz 9. a, Jana Dremelj iz 8. b in Živa Kastelic iz 8. c. Tako kot na šolskem parlamentu se nam je tudi tu pridružila naša ravnateljica, ga. Branka Ščap.

Po koncu poročanj posameznih šol pa je sledila izbira teme za naslednji otroški parlament. Nekateri so se opredelili za socialna omrežja in pasti le-teh, drugi za učence migrante, tretji pa so predlagali, da bi se posvetili ekološkim problemom in osveščanju o varovanju okolja. Katera izmed danih tem bo izbrana, pa bomo izvedeli na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo 09. 04. 2018 v Državnem zboru Republike Slovenije v Ljubljani.

BESEDILO in FOTO: ga. Andreja Jalen in ga. Mateja Cuznar Zadnik

ČAJANKA V 2. RAZREDU

Ajna, Alena, Ines in Sara (učenke 9. a razreda) smo obiskale drugošolce in z njimi pile čaj. Pripravile smo jim mate čaj, hkrati pa smo jim razložile, od kod izvira in kako se pripravi. Na zemljevidu smo poiskali Južno Ameriko in Slovenijo.

Učenci so se na vonj in okus čaja različno odzvali. Večini čaj ni  bil všeč, nekateri so ga primerjali z vonjem po suhi travi, drevesih, cigaretih … Nato smo jim ponudile še planinski čaj z meto in ga primerjale z mate čajem. S tem okusom je bila večina bolj zadovoljna.

S čajanko smo bili vsi zelo zadovoljni, zabavali smo se in ura je hitro minila.  Bile smo zadovoljne, da smo drugošolce nekaj novega naučile.

Na čajanko smo povabile tudi gospo ravnateljico.

Vtisi učencev:

“Všeč mi je bilo, ko smo pili čaj in ko smo gledali na zemljevid.”

“Všeč mi je bilo, ko smo se pogovarjali o lunah. In hvala za čaj, zelo je dober. Imeli smo se lepo.”

“Všeč mi je bilo, ko smo pili čaj. Naučila sem se, da je čaj zdrav in pila sem novo vrsto čaja.”

“Čaja sta bila dobra. Vse je bilo dobro. Prvi so ga pili Indijanci.”

“Všeč mi je bilo, da sem spoznala nov čaj. Ni mi bilo všeč, da je mate čaj malo grenak. Naučila sem se, kaj so delali Indijanci.”

“Všeč mi je mate čaj. Ni mi všeč planinski čaj.”

“Imeli smo čajanko. Čaj mi ni bil všeč. Čaj je imel vonj po cigaretih. Spoznal sem, da so Indijanci odkrili čaj. Drugi čaj mi je bil bolj všeč.”

“Ni mi bil všeč mate čaj. Bilo mi je všeč, ko so razlagali o mate čaju.”

“Všeč mi je bil mate čaj. Izvedela sem, da če piješ veliko mate čaja, postaneš pameten.”

BESEDILO: Alena Halilov, Ines Kadić, Sara Knežević,

Ajna Pivalić, 9. a

FOTO: ga. Bojana Osenk Martinjak

SMUČARSKI SKAKALEC, POMOČNIK TRENERJA IN NAŠ UČENEC – NEJC FRANK

V sredo, 7. 3. 2018, nas je obiskal gospod Nejc Frank, slovenski smučarski skakalec in pomočnik trenerja A reprezentance. Prijazno se je odzval povabilu učiteljice ge. Bojane Osenk Martinjak in nam opisal svojo kariero.

Nejc Frank se je rodil 12. 5. 1987 na Jesenicah. Otroštvo je preživel na Blejski Dobravi. S prijatelji je preživel veliko časa v naravi, kjer so igrali nogomet, hokej, kasneje tudi računalniške igrice.

Obiskoval je Osnovno šolo Toneta Čufarja Jesenice. Tam je zaposlena tudi njegova mama kot učiteljica razrednega pouka. Nato se je vpisal na Športno gimnazijo v Škofji Loki.

Za skoke ga je navdušil dedek in je pri 7. letih postal član kluba SSD Stol Žirovnica (obstaja še danes in ima veliko podmladka). V klubu je ostal 16 let.

Starši so mu ves čas stali ob strani in ga spodbujali, ga vozili na treninge in ga spremljali na tekme.

Delavnik je bil precej obsežen. Od ponedeljka do četrtka je potekalo takole: zjutraj v šolo (kar je bilo vedno na prvem mestu), kosilo v šoli, nato pa domov, kjer je najprej napisal domačo nalogo in se pripravil za pouk naslednji dan (učenje). Ob 16. uri so ga odpeljali na trening (ko je naredil izpit za motor, se je vozil sam). Trening je bil kondicijski in je trajal dobri dve uri.

Za vikend so sledile tekme, zato je včasih v šoli tudi manjkal. To so bile regionalne tekme v Planici, Kranju … Več je bil odsoten v srednji šoli, včasih tudi po 14 dni, zato je moral veliko šolskega dela nadoknaditi meseca aprila, ko so se tekme zaključile (skakalna sezona traja od 1. maja do 1. aprila).

Skakati je začel na 7-metrski skakalnici, tej je sladila 12 m, 20 m, 30 m, v OŠ že 50 m in 90 m, pri 14. letih 120 m, pri 18. letih pa te spustijo na velikanko, do katere pa moraš pristopiti s spoštovanjem, ne smeš biti preveč pogumen (tu ni treningov, le poskusni skoki in tekma).

Nejc je v svoji skakalni karieri žel veliko uspehov, saj je leta 2005 osvojil zlato medaljo na ekipni tekmi svetovnega mladinskega prvenstva v Rovaniemiju ter bronasto medaljo na posamični in zlato na ekipni tekmi na Univerzijadi v Innsbrucku. V svetovnem pokalu je nastopil 22. in 23. januarja 2005, ko je zasedel 43. in 40. mesto. V Celinskem pokalu je med letoma 2004 in 2008 enaindvajsetkrat osvojil točke. Najboljšo uvrstitev je dosegel 26. decembra 2004, ko je bil na tekmi v St. Moritzu sedmi. V prvo deseterico se je uvrstil še z osmim mestom 9. julija 2005 na tekmi v Velenju, devetim mestom 13. februarja 2005 na tekmi v Brotterodeju ter desetima mestoma 27. decembra 2004 v Engelbergu in 9. januarja 2005 v Planici.

Skakati je prenehal zaradi hudih poškodb hrbtenice. Precej časa je zato preživel v bolnišnici, kjer so mu predlagali operacijo ali zaključek kariere. Odločil se je, da konča kariero, kar je bila zelo težka odločitev, ker ima ta šport zelo rad. K sreči pa je zelo hitro zajadral v trenerske vode, ki so nadgradnja tega, kar je počel. Tega pa si je tudi vedno želel. Pri 23-letih ga je namreč v trenerski štab skakalne reprezentance povabil glavni trener Goran Janus.  Pod vodstvom Gorana Janusa se je v teh letih ogromno naučil. Med drugim tudi šivati, kar ni ravno moško opravilo, a je v smučarskih skokih izjemno pomembno, saj morajo biti dresi pravilno zašiti, da ne pride do morebitne diskvalifikacije.

“Sam sem se naučil šivati. Ko sem prišel v A ekipo, sem rekel, da si bom kupil šiviljski stroj in jim šival drese. Ker je bil stroj kovinski in sem ga težko prevažal po letalih, sem si kupil novega, ki nas zdaj vseskozi spremlja. Tudi fantje veliko pomagajo. Če je sedem skakalcev na tekmi in ima vsak po dva, tri drese, je to ogromno dela,” razlaga Nejc.

Razen »šivanja« ima še veliko drugih zadolžitev: treningi, nato pa vse do organizacije, prevozov, pregled nad financami, urejanje kart, prenočišča, sestanki …

Olimpijskih iger se je udeležil dvakrat kot trener, najprej leta 2014 v Sočiju, kjer je Peter Prevc osvojil srebrno in bronasto medaljo, in letos, 2018  v Pjongčangu.

Pravega dopusta v zadnjih letih sploh ni imel, saj je nenehno skupaj s fanti. So kot velika družina. Konec sezone je po tekmovanju v Planici, potem pa ponovno začnejo trenirati že sredi aprila. Poleti je tako časa za počitek in sprostitev malo. S fanti skupaj preživijo več kot 300 dni na leto. Vsak dan je trening od tri do štiri ure, ne glede na vreme ali letni čas. Po treningu, ki je fizično naporen, pa sledijo še druge zadolžitve.

Kakšna je oprema skakalca? Skakalec nosi dres, ki je strogo predpisan (lahko je 3 cm večji od obsega telesa), pod dresom nosijo oprijeto majico s kratkimi rokavi in kratke oprijete hlače, dolge nogavice, rokavice, na glavi čelado in očala ter na nogah čevlje (lahko so le 1,5 cm daljši, višina je določena).

»Da postaneš vrhunski športnik, moraš biti marljiv, ubogljiv, redno moraš obiskovati treninge, šport moraš imeti rad, kar pa je najpomembnejše. Tu ni izgovorov. Seveda pa je tu pomemben tudi talent.«

BESEDILO: ga. Bojana Osenk Martinjak

FOTO: ga. Bojana Osenk Martinjak in osebni arhiv g. Nejca Franka