Na povabilo zgodovinskega krožka in mentorice ge. Bojane Osenk Martinjak nas je v sredo, 28. 11. 2018, obiskal slovenski gledališki in filmski igralec, g. Uroš Smolej.

Uroš Smolej je bil rojen 7. marca 1974 na Jesnicah. Obiskoval je Osnovno šolo Toneta Čufarja Jesnice.  Ves čas šolanja je bil skrben in vesten učenec, zato je šolanje nadaljeval v Gimnaziji na Jesenicah.

Že od majhnih nog je bil navdušen za igralstvo. Rad je poslušal pravljice na kasetah in je bil nad njimi navdušen, še posebno, ko je spoznal, da igralci posodijo svoj glas pravljičnemu junaku.

Kasneje je nastopal  na raznih proslavah in se v 5. razredu že vpisal v dramski krožek, ki ga je vodil učitelj slovenskega jezika, g. Igor Škrlj. Le-ta ga je spodbujal in od takrat naprej nobena proslava ali odrsko delo ni potekalo brez nadarjenega Uroša. G. Škrlj ga je navdušil tudi za igranje na gledališkem odru Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.

Po končani gimnaziji je študij nadaljeval na igralski akademiji in tako postal igralec, saj si nikoli ni predstavljal, da bi opravljal kak drug poklic.

Dela na televiziji, snema reklame in risanke (posoja svoj glas), preizkusil se je v vodenju otroških in razvedrilnih oddaj, nastopa na raznih proslavah, snema televizijske nadaljevanke, nastopa v radijskih igrah,  redno pa je kot igralec zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem.

Na odru se počuti odlično. Kljub izkušnjam ga še vedno spremlja trema, ki pa je dobrodošla, saj ga spodbudi k temu, da vlogo odigra kar najbolje. Pred vsako predstavo čuti vznemirjenje, ki pa hitro mine, še posebno, ko se navzame energije, ki se vzpostavi med gledalci in igralci na odru.

»Lepo se je vživeti v drugo osebo. To skušaš storiti verodostojno. Zunanji  videz uredi maska, sam pa se v lik vživiš po nekem čutnem spominskem principu, za kar je potrebno kar nekaj vaje.«

Svojo ljubezen do igralstva seje tudi med ljudi.

Za svoje delo je prejel že vrsto nagrad:

• dve Severjevi nagradi,
• štiri Borštnikove nagrade (največja nagrada za igralske dosežke) – Maribor,
• Prešernova nagrada (največja nagrada za življenjsko delo),
• dve zlati paličici (za otroško predstavo),
• dve Dnevnikovi nagradi,
• trikrat je bil imenovan za komedijanta leta.

Njegov delovni dan  je natrpan. Zjutraj so vaje, ko predstavo šele študirajo. Začnejo z branjem teksta za mizo, ga lektorirajo, predelajo dramaturško in spoznavajo lik. Nato se preselijo na oder, kjer tekst že poznajo in začnejo se vaje. Te so vsak dan dopoldan od 10. do 14. ure in zvečer (če ni predstave) od 19. do 22. ure. Sledi pomerjanje kostumov, maska, osvetlitve, scena in tako se sestavi predstava. Zadnjih pet dni igrajo pred prazno dvorano.

»Da postaneš igralec, moraš ljubiti igro in to delo opravljati s srcem. Nikoli nisem razmišljal, da bi počel karkoli drugega. To je bila že moja želja iz otroških let.«

BESEDILO in FOTO: učenci zgodovinskega krožka in ga. Bojana Osenk Martinjak

V četrtek, 21. 11. 2018, so osmošolci in devetošolci prisluhnili zelo poučnemu in zanimivemu dokumentarnemu programu Izzivalec ulice 2.

Gostje so se osredotočili na poznavanje in predvsem prepoznavanje različnih nevarnosti, ki danes prežijo tako na mlade kot odrasle. Pomembno je krepiti lastno odgovornost pri odločanju v življenju, misliti s svojo glavo in se zavedati naše ranljivosti in zasvojljivosti.

Vsebine so bile podkrepljene z video izseki filmov, gledaliških predstav, govori znanih oseb na področju vzgoje, medijev, znanosti … V popoldanskem času pa so podobnemu predavanju prisluhnili še starši naših učencev in učitelji.

BESEDILO: ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: g. Goran Ilić

V petek, 16. novembra, smo obeležili dan slovenske hrane, s katerim želimo opozoriti ljudi na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Lokalna pridelava, predelava in poraba hrane so pomembne predvsem zaradi ohranjanja kmetijskih površin in podeželja kot celote. Pri tem se varuje tudi okolje, saj je transport bistveno krajši, vzdržuje se dobro zdravstveno stanje prebivalstva, saj le-to uživa kakovostno hrano, pomembno vlogo pa igra tudi samooskrba.

Ena izmed pomembnih aktivnosti dneva slovenske hrane je tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. V okviru tega projekta smo po vseh slovenskih šolah in vrtcih ta dan za zajtrk jedli živila, pridelana v Sloveniji, po možnosti celo v ožjem okolju. Poleg tega je zaželjeno, da so živila pridelana na ekoloških kmetijah, kar daje hrani še dodatno kvaliteto, saj taka živila ne vsebujejo zdravju škodljivih pesticidov in so torej pridelana na človeku in naravi prijazen način.

Kot veste, na naši šoli veliko pozornosti namenjamo ravno spodbujanju ekološkega kmetovanja in to preko celega leta. Tako je ves med in marmelada, večina kruha in pekovskih izdelkov, veliko mleka in mlečnih izdelkov, tudi mesa in mesnih izdelkov ter velika večina sadja iz ekološke pridelave. S tem kot veliki porabniki spodbujamo ekološko kmetovanje, saj povečujemo povpraševanje po takšni hrani in s tem vplivamo tudi na nižanje cen. Moja želja je namreč, da bi takšna hrana postala dostopna prav vsem ljudem.

V šoli smo ta dan nudili brezplačen zajtrk, ki je bil sestavljen iz bio medu, bio masla, zaseke, bio črnega kruha, bio mleka in jabolka. Vsa živila so bila slovenskega porekla.

BESEDILO in FOTO: ga. Saša Femc Knaflič, vodja šolske prehrane

Na Gimnaziji Jesenice sta v ponedeljek, 12. 11. 2018, potekala Projektni dan in Dan mladih raziskovalcev. Omenjenih dveh dogodkov so se lahko udeležili devetošolci, ki jih zanimajo veščine podjetnosti. Sem sodijo ustvarjalnost, vizija, timsko delo, motivacija ipd. Tako so se za obisk odločili tudi nekateri naši devetošolci.

Tisti, ki jih je bolj kot podjetnost zanimalo raziskovanje, pa so se udeležili delavnic s področja fizike, kemije, biologije in računalništva. Pri biologiji so mikroskopirali ustno sluznico, rdečo čebulo …, pri kemiji pa je bila tema forenzika.

Bilo je zanimivo in zelo poučno, zato vabimo bodoče devetošolce, da se drugo leto pridružite gimnazijcem, da boste skupaj raziskovali, računali, klepetali …

BESEDILO: ga. Sabina Rekar in ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: ga. Sabina Rekar

V  mesecu oktobru smo se učenci 6. č razreda pri razredni uri srečali s psičko Honey, zlato prinašalko, ki jo večkrat srečamo na naših hodnikih. Z gospo Janko Bergel Pogačnik izvajata terapevtska srečanja. Preživeli smo prečudovito uro. Pa si poglejmo, kaj smo o druženju s Honey zapisali učenci.

Vstopili smo v učilnico, kjer sta nas čakali učiteljica Janka in njena psička Honey. Razdelili smo se v štiri skupine – tri skupine so oblikovale zapise o tem, kaj nas žalosti, jezi, veseli, kaj je strah  …, ena skupina pa se je posvetila Honey.

Takoj, ko sem stopila v učilnico, me je oblilo veselje. Honey je bila vesela, ko smo jo božali in jo ogovarjali. Bilo je zelo lepo.

Srečanje s psičko mi je bilo zelo všeč. Terapevstka Honey je svetlo rjave barve. Je zelo prijazna. Najlepše mi je bilo, ko smo jo božali, ji dali vodo, jo krtačili in jo oblekli v odsevnik.

Ko sem prišel na preduro, smo kmalu odšli iz učilnice. Malo sem bil začuden, ker navadno ostanemo v razredu. Potem pa smo prišli na razredno stopnjo in kmalu sem zagledal psičko. Bil sem zelo presenečen. Najprej smo se pogovarjali o tem, kako ravnati s psom, nato pa smo se razdelili v skupine. Razredna ura mi je bila zelo všeč.

To je bila nepozabna razredna ura.

Honey smo božali po hrbtu. Želim si, da bi vsi učenci na tak način spoznali pse in njihovo naravo.

BESEDILO: učenci 6. č razreda

FOTO: ga. Bojana Osenk Martinjak

Novo šolsko leto se je komaj dobro začelo, mi pa smo se v mesecu septembru lotili že marsičesa. Tako so se naši četrtošolci odpravili v Doslovče, kjer so si ogledali rojstno hišo pisatelja Frana Saleškega Finžgarja.

Le nekaj dni za njimi pa so vanjo vstopili tudi osmošolci, ki so si v krajih pod Stolom ogledali še Prešernovo, Jalnovo ter Čopovo rojstno hišo. Jalnov pranečak tudi tokrat nikogar ni pustil ravnodušnega.

Okoli sivega očaka Triglava se plete mnogo zanimivih zgodb in prav tem so z velikim veseljem prisluhnili učenci 3. razreda.

Tudi v soboto smo bili v šoli pridni – nekateri pri urah slovenščine, matematike, zgodovine …, drugi pa smo se učili vezenja …

… gnetli glino …

… merili, tehtali, računali … in se imeli tudi v soboto v šoli lepo!

BESEDILO: ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: ga. Jožica Škedelj, ga. Janka Bergel Pogačnik, ga. Maja Kamenščak in učenci IP – vzgoja za medije – tisk

Novo šolsko leto je v polnem teku tudi v bolnišnični šoli. Beremo, pišemo, računamo. Spremljamo aktualne dogodke in obeležujemo mednarodne dneve.

V evropskem tednu mobilnosti smo razmišljali, kako bi prispevali k bolj zdravemu načinu bivanja, in prišli do zaključka, da se moramo vsi skupaj truditi k spremembi mobilnih navad. Risali in pisali smo, se pogovarjali o pešbusu in bicivlaku, ki bi bila dobrodošla tudi na Jesenicah.

Pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa je bila glavna tema v tednu otroka. Ob namiznih igrah smo razvijali različne spretnosti, se zabavali in ugotovili, da je druženje brez mobitelov lahko prav prijetno.

Poskrbeli smo, da so naši prostori zasijali v pisanih jesenskih barvah. Z likovnimi izdelki smo okrasili celotno pediatrijo in tako pričarali prijetnejše vzdušje za vse, ki »bivamo« v bolnišnici.

Umivanje rok z milom in vodo je ključnega pomena za naše zdravje. Ob svetovnem dnevu umivanja rok, 15. oktobra, ki so ga obeležili s stojnicami v pritličju bolnišnice, smo prispevali svoj delček k promoviranju tudi mi.

Nismo pozabili na svetovni dan boja proti lakoti, 16. oktober, in svetovni dan boja proti revščini, 17. oktober. Zapis v našem skupnem prostoru nas opozarja na skrb zbujajoče stanje širom po svetu.

Za bolj vesele trenutke smo za mamice – delavke, zaposlene v SB Jesenice, izdelali voščilnice ob rojstvu otroka.

BESEDILO in FOTO: ga. Brigita Kunčič

Vsako leto 26. septembra po vsej Evropi praznujemo jezikovno in kulturno raznolikost Evrope.

Svet Evrope je ta dan prvič razglasil v evropskem letu jezikov leta 2001. Ta dan je namenjen osveščanju javnosti o bogati kulturni in jezikovni različnosti v Evropi ter o pomenu učenja jezikov.

Evropska unija ima 28 držav članic, 24 uradnih jezikov, med katerimi je od leta 2004 tudi slovenščina. Posebej poudarjamo jezikovno pestrost slovenskega govornega področja, še zlasti v naših vrtcih in šolah.

Na naši šoli že desetič  pr aznujemo ta dan kot dan jezikov.

Letos smo imeli kratko radijsko predstavitev, jezikovne delavnice, devetošolci so brali pravljice in zgodbe v angleščini mlajšim bralcem.

Nekaj utrinkov praznovanja:

BESEDILO: ga. Marija Burnik

FOTO: Daša Sekardi, 9. b

Svetovalna služba je prejšnji teden organizirala delavnice za otroke s posebnimi potrebami od 6. do 9. razreda.

Po pouku smo obuli pohodne čevlje, se zbrali pred šolo in se skupaj odpravili na trim stezo.

Tam smo izvedli vaje čuječnosti, učenci so se prepuščali svojim čutilom in uživali v darovih narave.

Zastavili smo si tudi cilje za letošnje šolsko leto, na novoletnih delavnicah pa se ponovno podružimo.

Besedilo in foto: ga. Monika Kalman

Tudi v bolnišnični šoli se je marsikaj dogajalo.

Poleg običajnih vsakodnevnih šolskih dejavnosti smo z zanimanjem spremljali aktualne dogodke, obeleževali mednarodne dneve in izvajali različne krajše projekte.

Utrjevali smo staro oz. obravnavali novo učno snov, najbolj pomembno pa je bilo, da so se otroci v bolnišnični šoli dobro počutili, sprostili in pozabili na domotožje.

Kocka človečnosti nas je nagovarjala k razmišljanju o vrlinah, njihovem udejanjanju in k likovnem ter literarnem ustvarjanju.

Ob prijetnem druženju, pogovorih o medsebojnih odnosih in vsakdanu so mali bolniki ustvarjali iz papirja, slanega testa, žice in blaga. Pisani lončki s čajnikom, cvetje v vazi in piškoti na pladnjih nikogar niso pustili ravnodušnega. Prijazno so vabili na čajanko, ki je zamikala vse mimoidoče.

Šolsko leto se poslavlja. Naj bodo počitniški dnevi veseli, razigrani in zdravi!

BESEDILO in FOTO: ga. Brigita Kunčič