Tudi s prvošolčki smo se pri neobveznem izbirnem predmetu angleščina pridružili projektu Time for tea.

Imeli smo čajanko.

Učenci so prinesli svoje skodelice in čajne vrečke, potem pa so sledili navodilom v angleškem jeziku.

Mmmmm, “delicious”!

BESEDILO in FOTO: ga. Neja Grohar

V okviru vseslovenske akcije Time for Tea smo z učenci – obiskovalci ID Zabavna ruščina izpeljali prednovoletno čajanko. Po izvedbi le-te je nastal simboličen izdelek Mehko srce in prispevek za šolski časopis.

Iskrice veselja v otroških očeh,  prijetno razburjenje in zadovoljni nasmeh na obrazu … Kaj je lahko še lepšega? Tako je bilo na prednovoletnem srečanju interesne dejavnosti Zabavna ruščina.
V četrtek, 14. decembra, so učenci, ki obiskujejo dejavnost, imeli nenavadno učno uro: čajanko po rusko.

Več kot dva meseca so se učili in poslušali o tradicijah pitja čaja v Rusiji, spoznavali nove besede na temo čaj in čajanka in se pripravljali na zaključni tematski večer.  Ampak klepet ob samovarju (ruski čajnik) z aromatičnim čajem, s sladkarijami in pecivom iz Rusije je presegel vsa pričakovanja! Višnjevo in malinovo varenje (različica ruske marmelade), suški (hrustljavi kruhovi obročki), prjaniki (medenjaki), konfete (čokoladni bonboni)  – vse to je prišlo na našo mizo naravnost iz Rusije. Lizike “petelinčki” pa so postali prava senzacija.  Bile so točno take kot v priljubljeni risanki o Maši! Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti trgovini “1000 slaščic” v Ljubljani za slastno, sladko veselje.

Prijetnih presenečenj pa še ni bilo konec. Mednarodni klub slovanskih rojakov “RUSLO” nam je podaril ruske otroške knjige za bralce začetnike (saj se šele  učimo brati v cirilici). Predstavnica kluba ga. Irina Pashagich je slovesno predala knjigo vsakemu otroku.

Po skodelici čaja in degustaciji slaščic nas je čakalo še ročno delo. Blago, svilen trak, šivanka in nit, perlice, kanček spretnosti in dobra volja – in čudovit obesek za novoletno smrečico, prelep mehak srček je bil en, dva, tri narejen!
Prehitro je minil ta prijeten, pestro obarvan večer, ki je bil poln presenečenj, dišal po čaju in slaščicah … Še dobro, da smo s  seboj odnesli okrasni srček, fotografije, rusko knjigo in veliko prijetnih spominov.

BESEDILO in FOTO: ga. Elena Vasilkova

Pri likovni umetnosti smo z učenci 9. c razreda izdelali skodelice za čaj iz keramike in jih opremili s spodbudnimi mislimi. Vsak učenec je izdelal svojo unikatno skodelico.

Razredničarka si je vzela čas za razgovor z vsakim učencem posebej – pogovor je tekel o različnih stvareh.

Učenci so dobili vprašalnik, ga doma izpolnili ter ga nato prinesli na razgovor.  Tekom razrednih ur smo spodbujali tudi druženje izven šole ter učno pomoč med sošolci.

Projekt Čas za čaj – čas za prijatelja smo zaključili s čajanko, na kateri so učenci pili iz svojih skodelic ter se družili.

BESEDILO in FOTO: ga. Angelica Podoš in ga. Mojca Čušin

Tudi učenci 1. b razreda so se z veseljem pridružili projektu Time for tea – čas je za čaj. Učenci so izdelovali glinene skledice za piškote. Pa pogljemo, kako spretni so bili naši najmlajši.

Božično čajno drevo, na katerem so simbolično visele iz raznobarvnega papirja izdelane in lično okrašene skodelice, v katerih se je skrivala čajna vrečka presenečenja, namesto sladkorja pa zvitek iz papirja s spodbudno mislijo, je bilo postavljeno kot radoživi pridih prazničnosti. Kdor je želel, si je izbral svojo skodelico, si iz priložene čajne vrečke pripravil čaj in se med srkanjem napitka prepustil razmišljanju o prebrani misli.

Z božičnim čajnim drevesom smo se najprej želeli zahvaliti vsem sodelavcem in še posebej tistim, ki so se pridružili projektu ‘Time for Tea’ oz. ‘Kakšna naj bo moja domovina’ ter jim zaželeti mirno in zadovoljno novo leto; hkrati pa za hip ustaviti korak vsakogar, ki je vstopil v zbornico, in v njem ob pogledu na pisane skodelice, ki so visele na suhi drevesni veji, sprožiti radovednost, zanimanje, občudovanje, navdušenje, veselje, hvaležnost in še kaj.

Želeli bi si, da sproščujoče pitje čaja ne bi bilo enkratno dejanje, pač pa da bi si v zbornici večkrat privoščili podobno ‘akcijo’, s katero bi lahko onežili naše odnose, zato prilagamo recept za sproščujoči napitek:

1. Izberi svojo skodelico.
2. Vrečko s čajem namoči v vročo vodo.
3. Dodaj žličko dobre misli.
4. Prepusti se užitku in pozabi na vse skrbi.

Vse bralce tega članka vabimo, da se nam pridružijo v svojem okolju in se sami prepričajo, ali takšna dejanja obrodijo okusne sadove.

Čim bolj mirno in zadovoljno leto 2018 vam želi ekipa projekta ‘Time for Tea’ in ‘Kakšna naj bo moja domovina’

BESEDILO in FOTO: ga. Urška Willewaldt

Čaj ni samo napitek, ki sredi poletne vročine obogaten z ledenimi kockami prijetno ohladi pregreto telo, v mrzlih zimskih dneh pa ogreje naše premrle ude ali ublaži bolečino v grlu. Ob pitju čaja ljudje za hipec ustavimo svoj korak in si vzamemo čas za sprostitev v blagodejni samoti ali za druženje in klepet – pa naj bo o vremenu ali zdravju, o šoli ali prijateljih, o prvi zaljubljenosti ali družini, o uspehih ali razočaranjih, o željah za prihodnost in vsakdanjih izzivih življenja, o sprejetosti in sprejemanju drugačnosti ali o zavračanju vsega, kar nam je tuje, o pomanjkanju vrednot ali o boju za preživetje v času in družbi, v kateri živimo.

Že res, da je Zemlja ena velika vas, a njeni prebivalci smo si med seboj vedno večji tujci. Društvo Momentum World s sedežem v britanski prestolnici je prišlo na idejo, da današnji trenutek potrebuje dramilo vseh, ki živimo, delamo in smo delček globalnega sveta. Zato so na skodelico čaja povabili predstavnike vseh evropskih držav, med njimi tudi Slovenijo.

Sredi avgustovske vročine je v Londonu potekal izobraževalni seminar ‘Time for tea’. Vabilu smo se odzvali učitelji, socialni delavci in prostovoljci, ki na različne načine vstopamo med mlade in jim poleg novega znanja skušamo posredovati tudi vrednote, ki našemu planetu pomagajo, da se kljub vsem vulkanskim izbruhom, nevihtam, požarom in poplavam vrti v pravi smeri. Temeljno vprašanje, ki muči vsakogar, ki razmišlja o družbi in prihodnosti, se glasi: Kakšen naj bo človek 21. stoletja, da naš dom ne bo skrenil s tirnic preživetja?

Odgovorov je bilo nešteto, a jih vse lahko strnemo v eno samo besedo: ČLOVEČNOST –  to je tista lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti.

Na naši šoli tako že od septembra potekajo različne delavnice na to temo in delavnice, povezane s čajem kot napitkom, ki krepi naše zdravje, pomirja in vabi zbrane k radoživemu klepetu ali globoki razpravi. Učenci od prvega do devetega razreda se skupaj z razredničarkami, učitelji posameznih predmetov in drugimi delavci šole sprašujejo o tem, kakšna naj bo naša domovina, o svojem videnju današnjega dne in prihodnosti, o srčnosti družbe, o pasteh sodobne tehnologije, o teminah potrošništva, o hladnosti individualizma in o vsem tistem, kar po njihovem mnenju spreminja pravo podobo sveta. Svoje misli upodabljajo v slikah, drugih praktičnih izdelkih in besedah.

Skupina učencev predmetne stopnje pa bo stopila še korak dlje. V delavnicah bo razmišljala in razpravljala o tem, kako izzvati našo družbo in kako jo nagovoriti k temu, da bo človečnost sprejela za svoje temeljno poslanstvo. Sestavila bo izzivalna vprašanja in oblikovala izdelek, ki bo najbolj verno predstavljal zaključke njenih delavnic. Nato se bo na skodelico čaja povabila k vidnemu predstavniku naše države – k človeku torej, ki zanjo predstavlja moralno vrednoto in za katero je prepričana, da bo dojel bistvo njenega poslanstva in ga posredoval širše v javnost. Učenci in mentorice si želimo, da bi s svojim projektom nagovorili čisto vsakega prebivalca naše domovine, ki se je prav tako ujela v mreže hladnih odnosov in izgubila pravo smer na poti proti sončni prihodnosti

Kako torej onežiti naš svet? Kaj lahko kot posameznik/ca naredim za to, da bo kljub dežju v meni in mojih bližnjih vsak dan sijalo sonce? Kako na svoj obraz in obraz vseh prebivalcev naše oble pričarati nasmeh zadovoljstva in sreče? Začeti je treba takoj in zdaj! Čas beži hitreje, kot se nam zdi. Začeti že, a pri kom? Odgovor je kot na dlani – pri sebi. Ko bom namreč jaz spremenila svoj pogled na svet, ko bo moj obraz ves čas ljubeznivo nasmejan in ko bom dan za dnem prijazno stopala po svoji okolici, takrat se bodo začele odstranjevati vse ovire. Sem pripravljena sprejeti ta izziv? Si ga pripravljen/a sprejeti TI?

BESEDILO: ga. Urška Willewaldt, na OŠ Toneta Čufarja vodja mednarodnega projekta ‘Time for Tea’ društva Momentum World iz Združenega kraljestva in koordinatorica vseslovenskega projekta ‘Kakšna naj bo naša domovina?’ društva Jasa