V HIŠI EKSPERIMENTOV

Učenci 3. razredov so si v mesecu januarju ogledali Hišo eksperimentov v Ljubljani. Spoznali so različne vrste eksperimentov, nekatere so z velikim zanimanjem tudi  preizkusili.

Pred ogledom so se učenci razdelili v dve skupini. Prva skupina se je posvetila spoznavanju elektrike, druga pa zabavnim poskusom.

Spoznali so napravo za hipnozo, opazovali kroglo s statično elektriko, odgovarjali na vprašanja, se zabavali ob mini igrah … Tretješolci so nam zaupali, da so se imeli odlično!

BESEDILO: Leonela Pezdir, 7. a

FOTO: ga. Janka Bergel Pogačnik

DELOVNA SOBOTA MALO DRUGAČE

Čeprav je bila 2. februarja sobota in smo morali v šolo s torbo na rami, pa je bil dopoldan zelo zanimiv. Na urniku smo imeli dve uri pouka in ogled slovenskega dokumentarnega filma Ptice jezer, njihova vrnitev.

Z velikim zanimanjem smo si v šolski dvorani ogledali življenje različnih vrst ptic (preko 60 vrst), prisluhnili oglašanju žab, pokukali v rove voluharjev in miši …  Čudili smo se raznolikosti tega živalskega sveta, ki je tako blizu nas, a nanj vse prevečkrat pozabimo. Po končanem ogledu pa smo prisluhnili avtorju večkrat nagrajenega filma, ki nam je zaupal, da so film snemali kar 380 dni. Precej učencev si je želelo izvedeti še kako podrobnost o snemanju – kako so posneli kadre pod vodo, kako v mišjem rovu …

Nato pa nas je obiskal prav poseben gost – sokolar z malo uharico Šluki.

Sokolar nam je povedal bistvene podatke o tej vrsti sove (npr. s čim se prehranjuje, kakšen je njen dnevni odmerek hrane, kolikšno težo in višino doseže odrasla žival, od kod takšno ime …). Nato pa je sledilo fotografiranje s sovo! Pa si poglejte, kako smo v njeni družbi pozirali najpogumnejši!

BESEDILO: Katarina Nedić, 7. b

FOTO: ga. Angelica Podoš

TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA DEVETOŠOLCE

Competition is great.

And as long as it’s friendly and not a malicious thing, then I think it’s cool.

Janet Jackson

Na šolskem in območnem tekmovanju iz znanja angleškega jezika  je tekmovalo osem učencev. Učenci, ki so dosegli bronasto priznanje na šolskem in območnem tekmovanju, so naslednji: Nika Razinger, Maruša Oman in Sergej Šegan. Ostali učenci pa so si prislužili šolska priznanja. Ti učenci pa so: Kaja Kalan, Hana Glavič, Nejc Pečar, Ema Kermc in Danaja Križanič.

Vsem tekmovalcem iskrene čestitke in veliko veselja pri delu z angleškim jezikom!!

BESEDILO: ga. Marija Burnik, mentorica

 

TUDI V 3. B RADI PIŠEJO ZGODBE

Vrabec in vrabčevka

Nekoč je živel vrabec, a to ni bil navaden vrabec. Bil je čisto sam, brez prijateljev. Potem je odšel na sprehod. Hodil je in hodil, dokler ni na drevesu zagledal prelepe vrabčevke. Zaljubil se je vanjo. Ko ga je tudi ona zagledala, sta kmalu postala mlad par. Čez tri tedne pa se je zgodil največji čudež v celem gozdu. Izvalili so se trije ptički – Tomaž, Tom in Jaka! Tudi Jaka je dolgo iskal prijatelja. Sam pri sebi si je rekel, da je tega dovolj. »Tudi če bom hodil tri leta, si bom našel prijatelja!« In točno tako se je tudi zgodilo. Dobil je prijatelja Mika. Najprej sta šla na igrišče, nato pa na zabavo v pižamah za ptice. Nekega dne pa je prišlo do prepira in ponovno je ta naš Jaka ostal brez prijatelja. A se mu je posvetila ideja in se šel Miku opravičit. Trkal je na vrata njegovega doma, a ne duha ne sluha … Objokan z žalostnim obrazom je odšel domov. Mami vrabčevki je rekel: »Mami, lačen sem, a hrane imamo zelo malo.« Mama mu je odgovorila: »Če hočeš, pojdi k teti Anji po kakšen kozarec črvov.« »Prav, mami,« ji je odvrnil. Odšel je in pred očmi zagledal Mika. Rekel mu je: »Hej, danes sem pri vas trkal vsaj petnajst minut, a nikogar ni bilo.« Mik pa mu je odvrnil: »Ja, odšli smo k babici Matildi.« Jaka pa mu je rekel: »No, zdaj pa moram pohiteti, ker doma nimamo prav veliko hrane, zato grem k teti Anji po črve. Adijo!« Ko je čez nekaj časa prišel k teti Anji, jo je lepo prosil za kozarec črvov. Dala mu jih je. Jaka se ji je vljudno zahvalil in odšel proti domu. Ko je prišel domov, je črve dal v skrinjo in povedal mami, da je dobil hrano. Lepo se mu je zahvalila in tako so za kosilo jedli kuhane črve.

Nekega pomladnega dne je cela družina odšla na velik piknik. Tam so jedli kuhane in pečene črve, črve v solati itd. Potem pa so Tom, Jaka in Tomaž zaslišali grmenje. Vsi v en glas so zakričali: »Grmi, grmi! Mami, oči, takoj moramo od tod!« Hitro so pobrali stvari in odšli. Ko so prišli do doma, se je ulil dež. Doma so vso pojedino dali v skrinjo in si rekli: »Kaj pa še lahko storimo, kot pa da čakamo in gledamo v steno?« Jaka se je domislil in spregovoril: »Idejo imam! Kaj če bi v moji sobi na tla položili odejo in se delali, kot da smo v naravi?« Točno to so tudi storili. Ko je bilo konec »doma narejenega piknika«, so odšli vsak po svoje. Najprej poglejmo, kaj je delal Jaka? »Hej, Tom in Tomaž, pridita sem! Kaj pa če bi ta piknik imeli vsako leto?« »Ja, prav imaš. Greva povedat še mamici in očku. Mami, oči! Jaka se je nečesa spomnil! Kaj če bi imeli takšen piknik kar vsako leto?« »Ja, to je res dobra ideja!« Tako so vsako leto imeli piknik in se do konca življenja tako zabavali.

BESEDILO: Tinkara in Zara, 3. b

PO POKLICU BOM …

V petek, 11. 1. 2019, je na naši šoli potekala 16. predstavitev srednješolskih programov. Na prireditvi je sodelovalo 10 srednješolskih ustanov ter dva dijaška domova. Predavatelji so predstavili 57 programov.

Z obiskom smo bili zelo zadovoljni, pogrešali smo le več obiska staršev otrok naše šole. Devetošolce do sprejema odločitve o vpisu v srednješolsko izobraževanje ločijo le še slabi trije meseci. Upamo, da smo jim s prireditvijo nudili ustrezne informacije in jim s tem olajšali izbiro. Lahko si preberete kratek intervju s predstavniki nekaterih srednjih šol, ki so ga opravile učenke poklicnega krožka pod mentorstvom ge. Sabine Rekar.

Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica

Za kateri vaš program je največ zanimanja? Na naši šoli je največ interesa za vpis v program medijski tehnik.

Kje vaši dijaki kasneje najdejo zaposlitev? Naši dijaki se najpogosteje zaposlijo na radijskih in televizijskih postajah ter v oblikovalskih agencijah.

Kateri predmet je vašim dijakom najtežji? Največ težav jim predstavlja učenje matematike.

Kdaj se pri vas začne pouk? Koliko ur dnevno traja pouk? Pouk se prične ob osmi uri, traja pa običajno 6 šolskih ur.

Ali je pri vas ocenjevanje napovedano? Da, pri večini predmetov je napovedano.

Gimnazija Jesenice

Kdaj se pri vas začne pouk? Koliko ur dnevno traja pouk? Pouk se običajno začne ob 7.40 in traja do 14.05. Ena šolska ura v dopoldnevu je namenjena malici.

Kateri predmet je vašim dijakom najtežji? Naši dijaki imajo največ težav pri usvajanju učne snovi iz matematike.

Ali je pri vas ocenjevanje napovedano? Da.

Kako se lahko vpišem v mešani oddelek (športni in navadni)? Svoje želje o razvrstitvi v posamezen oddelek lahko učenke in učenci izrazite ob postopku vpisa v šolo. Če obstaja prosto mesto, željo uresničimo.

Kako in kdaj zaprosimo za status športnika, če se ne želimo vpisati v športni oddelek, ampak v običajnega? Za podelitev statusa športnika lahko zaprosite v septembru.

Katere študije najpogosteje izbirajo vaši dijaki? Ali se vsi vpišejo na študij? Vsi dijaki si želijo šolanje nadaljevati, najpogosteje se vpišejo na inženirske smeri.

Šolski center Škofja Loka

Za kateri vaš program je največ zanimanja? Največ vpisa imamo v program strojni tehnik.

Kje vaši dijaki kasneje najdejo zaposlitev?  Pogosto dobijo zaposlitev v podjetjih, kot so Acroni, Sumida, Iskra Lipnica in Veriga Lesce.

Kateri predmet je vašim dijakom najtežji? Naši dijaki imajo največ težav z učenjem robotike.

Ali že izvajate programe v vajeniški obliki? Je za to obliko veliko zanimanja? Kakšne so prednosti te oblike? Programe v vajeniški obliki že izvajamo. Za vpis v te programe je srednje velik interes. Dijaki, ki se izobražujejo v vajeniškem načinu, v času šolanja pridobijo več praktičnih izkušenj.

Dijaški dom Bežigrad in Dijaški dom Tabor

Dijaki katerih šol stanujejo pri vas? V dijaških domovih stanujejo dijaki različnih šol (plesne, dramske in splošne gimnazije, frizerske, gradbene, kemijske, oblikovne, medijske in vzgojiteljske šole).

Kakšna so pravila bivanja v domu? Pravila so opisana v pravilniku.

Kakšna je cena bivanja pri vas? Približno 200 evrov.

Ali se povezujete z učitelji vaših dijakov? Da.

Ali so dovoljeni obiski v vašem domu? Obiski so dovoljeni.

 

BESEDILO: Tjaša Kavčič, Danaja Križanič, Nika Razinger, 9. c

FOTO: ga. Neja Grohar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PRISLUHNILI OPERI IN SI OGLEDALI MUZEJE

V torek, 8. 1. 2019, smo učenci od 6. do 9. razreda odšli v Cankarjev dom v Ljubljano na ogled opere Všeč si mi. V garderobi Cankarjevega doma smo najprej odložili jakne, si ogledali razstavo v preddverju, nato pa so nas kaj kmalu povabili v Linhartovo dvorano. Posedli smo se na določena mesta in nestrpno pričakovali začetek opere.

Operni pevci in plesalci so nas popeljali v čudovito zgodbo, ki je govorila o beguncu Tariku in Slovenki Vesni, torej najstnikih iz dveh popolnoma različnih kultur. Mladostnika sta se znašla v zapletenih osebnih in družbenih razmerjih med prijateljstvom in zadržanostjo, pogumom in strahom, sprejemanjem in zavračanjem.

Vesna v Tariku vidi več kot begunca. Zanjo je prijeten fant, drugačen od sošolcev, rada je v njegovi družbi in se z njim pogovarja. Tarik ji pripoveduje zgodbe iz svojega otroštva – obuja spomine na sončne dni, hkrati pa preseneti z izseki iz časa vojne. A Vesna se ne da. Ko v naših kraju izbruhnejo nesoglasja o  beguncih, se edino ona odločno zavzame za Tarika in ga pogumno brani. Se ji pridrži še kdo ali ostane sama?

Po končanem ogledu opere smo se po razredih odpravili po mestu in si ogledali kulturne znamenitosti v bližini muzejev, ki smo si jih ogledali nazadnje. Šestošolci so se odpravili v Mestni muzej, sedmošolci v Narodnega, osmošolci in devetošolci pa so si na Gospodarskem razstavišču ogledali razstavo Body Worlds Vital.

Razstava razkriva kompleksnost človeškega telesa in tridimenzionalni vpogled v naš notranji ustroj. Namesto modelov so na razstavi prava človeška telesa, kar omogoča pogled v telo, kot ga po navadi vidijo samo zdravniki in znanstveniki.

Sedmošolci smo se najprej rezdelili po razredih ter se odpravili v “preteklost”. Na ogled nas je popeljala prijazna gospa in nam prestavila določene razstavne eksponate.

Najbolj zanimiva je bila mumija. Pravo človeško telo so najprej namazali z mešanico zelišč in s smolo, nato pa so ga zavili v povoje. Mumije so v preteklosti hranili v grobnicah, saj so verovali, da je ohranjeno telo predpogoj za življenje na drugem svetu.

Preden pa smo zavili v sobo z mumijo, pa smo se podrobneje posvetili Rimljanom. Nekateri so postali čisto pravi Rimljani!

Videli smo tudi paleolitsko piščal – najstarejše glasbilo na svetu, najdeno prav pri nas v Sloveniji. Seveda smo si predsavljali precej večjo, kot je v resnici. Meri prebližno 11 cm.

Ogled smo zaključili pri sabljah. Postavili smo se v vrsto in kot pravi vitezi zavihteli težko sabljo, pri tem pa pazili, da je nismo v koga usmerili.

BESEDILO: Salina Hajdinjak Šumež, 8. a, Aleksandra Petrovski, 7. b, in Adis Smajlović, 9. c

FOTO: Aleksandra Petrovski, 7. b, in Adis Smajlović, 9. c

 

 

 

NOVOLETNO VOŠČILO

Novo leto naj zaseje vse, česar si srce želi! Ljubezen, zdravje in veselje življenje bogato naj vam obrodi, a vse začrtane naj cilje v uspeh usoda spremeni.

Vsem učencem, staršem in zaposlenim naše šole ter vam, dragi obiskovalci šolske spletne strani, želimo zdravo in uspešno leto 2019!

učenci izbirnih predmetov – šolsko novinarstvo in vzgoja za medije – tisk

 

 

VESELO NA NOVOLETNEM PLESU

Učenci 9. razreda so v petek, 21. 12. 2018, organizirali tradicionalni šolski novoletni ples. Najprej so na plesišče povabili učence razredne stopnje in njihove učitelje, kasneje pa so se pridružili še učenci predmetne stopnje.

Večina učencev se je zapodila k palačinkam, ki so dišale po celi avli šole. Nekateri so si jih provščili s čokoladnim nadevom, druga pa z okusno marmelado.

Seveda pa niso manjkale niti srečke! K sreči je vsaka prinesla kako lepo darilo.

Na plesišču se je vrtela različna glasba. Nekateri so plesali, se družili, zabavali, nekateri pa so se na hodniku pogovarjali, se igrali kako igro itd. Tako si je vsak posameznik na svoj način pričaral lep zadnji decembrski šolski dan.

BESEDILO: Katarina Nedić, 7. b

FOTO: Maks Frelih, 8. b

POZDRAVLJENA, DOMOVINA!

26. 12. praznuje naša domovina. Na ta dan Slovenci obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti. Tudi v šoli smo se poklonili domovini in pripravili kar dve proslavi – eno za učence razredne stopnje in drugo za učence predmetne stopnje.

Najprej so se na oder podali mlajši učenci. Ti so rapali, plesali peli, se smejali … Tako kot vedno smo se tudi tokrat razveselili pevcev šolskega pevskega zbora. Kmalu za njimi pa so zaplesale še petošolke.

Na koncu je pred občinstvo stopil nadarjeni rapar Edo s pesmijo slovenskega raparja Nipka z naslovom Noben me ne razume. Po končanem nastopu nam je Edo zaupal, da se s trudom in z nasmehom lahko veliko naučiš.

V četrtek, 20. 12., pa smo se proslave udeležili še učenci od 6. do 9. razreda. Prisluhnili smo pevskemu zboru, glasbenikom na različnih inštrumentih ter si ogledali baletno in plesno točko.

Glasebeni del je bil prepreden z zanimivimi sestavki o naši predragi domovini – o izvedbi plebiscita, enotnosti Slovencev, rojstvu države, njenih simbolih …

Na koncu pa je na oder stopila še gospa ravnateljica in pohvalila vse nastopajoče in njihove mentorje ter nam v novem letu zaželela veliko uspehov, zdravja in sreče.

BESEDILO: Leonela Pezdir, 7. a, in Marsel Čelebić, 7. b

FOTO: Gloria Struna, 7. a, in Marsel Čelebić, 7. b

RAZVESELILI STAREJŠE OBČANE

Tako kot vsako leto so tudi letos naši učenci v tem predprazničnem času razveseljevali varovance Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice.

Šest četrtošolk in njihova mentorica, ga. Mojca Čebulj, so se na obisk odpravile v sredo, 19. decembra. S petjem božičnih pesmi in z druženjem s starejšimi so popestrile dopoldan ter v dom prinesle žarek otroškega veselja in sproščenega vzdušja.

Varovacni so se mladih pevcev razveselili, še sami kakšno zapeli, ob koncu pa so drug drugemu zaželeli vse dobro v prihajajočem letu.

BESEDILO in FOTO: ga. Mojca Čebulj

Po sledeh Tončka