V četrtek, 1. 10. 2015, so učenci naše šole, ki jih zanima zgodovina, odšli v Planino pod Golico, kjer so si ogledali predstavo o pridobivanju železove rude v Savskih jamah.

V zanimivi predstavi so nastopili rudar, rudosledec in celo plemeniti gospod Ruard. Goste so seznanili z zgodovino rudnika, delom rudarjev, predstavili pa so celo fosile. Prav ti pa so se učencem zdeli zelo zanimivi in lepi.

Nato pa je učence in spremljevalki, gospo Sabino Rekar in gospo  Bojano Osenk Martinjak, čakala še okusna malica, značilna za pridne rudarje – zaseka in kruh! Kot so nam kasneje povedali, se je malica resnično prilegla. Na tem mestu pa gre zahvala Razvojni agenciji Ragor, ki je zaslužena, da so udeleženci preživeli lep in zanimiv dan v bližnjih Savskih jamah.

Besedilo: Selma Huskić, 7. b, Fetije Muqa, 8. a

FOTO: ga. Bojana Osenk Martinjak

V letošnjem šolskem letu sva Domen in Marko obiskovala dodatno dejavnost za nadarjene učence, ki jo je vodila učiteljica Sabina Rekar. Spoznavali smo zgodovino Afrike, saj o tem pri rednih urah zgodovine izvemo bolj malo. Ker je tema zelo obsežna, smo s pomočjo časovno-zgodovinskega zemljevida, ki smo ga našli na spletu, pregledali glavne dogodke, ki so zaznamovali celino od prazgodovine do 21. stoletja. Ugotovili smo, da so na afriški celini pred kolonializmom obstajala številna kraljestva. Učiteljica nam je predstavila kraljestvi Zulu in Nubia, Marko se je posvetil kraljestvu Zimbabve, Domen pa Etiopiji.

Zanimala nas je tudi zgodovina Egipta, zato smo povabili na razgovor učiteljico Lindo Ropret, ki je nekaj časa živela v turističnem naselju med Sharm el Sheikhom in Port Saidom ob delti Nila.

Objavljamo del pogovora z učiteljico:

Zakaj ste se preselili v Egipt?

Želela sem spoznati, kako živijo ljudje drugje po svetu. Egipt je bila najcenejša možnost do popolnoma drugačnega načina življenja od našega.

Kje ste živeli? S čim ste se tam preživljali?

Živela sem v Egiptu med Sharm el Sheikhom in Port Saidom ob delti Nila. Delala sem kot vodja recepcije v potapljaškem centru. Leta 2010 je prišlo do upada turizma zaradi napada morskega psa na nemško turistko. Hodila sem na enodnevne izlete v Jeruzalem kot vodička Italijanov. Na izraelski meji sem imela veliko težav zaradi muslimanskega imena Hasan v mojem potnem listu, na meji s Sirijo pa s pečatom Izraela v potnem listu.

Kakšna so egipčanska imena in priimki?

Egipčani nimajo priimkov, imajo svoje ime in potem očetovega, ime dedka, pradedka … V dokumentih imajo zapisanih prvih pet imen.

Kakšno hrano uživajo v Egiptu?

Hrana je izredno dobra, a pogosto uporabljajo maščobo. Znana jed je ful – rjav fižol, skuhan in pretlačen, ki mu je dodan tahino (mleto sezamovo seme) ali pa je polit z oljem. Kruha v hlebcih ne poznajo, jedo aish, tj. nekvašen kruh. Svinjine nimajo. Obstaja le v Sharm El Sheikhu, kjer zaradi turizma uvažajo pakirano svinjino, sicer pa jedo govedino, največ pa pojedo ovčetine. Tameya je mlet fižol, ki ga začinijo in ocvrejo kot polpet. Fetir je bureku podobno testo, nadevano z belim ovčjim ali s kravjim sirom in zamešano z zelenjavo, ki ga pojedo kot sendvič. Na fetir včasih namažejo tudi med. Bogati Egipčani pojedo precej mesa, revni ne, ker si ga ne morejo privoščiti.

Kako Egipčani skrbijo za higieno?

Meso visi na soncu, kjer se pasejo muhe … Higiena je kljub petkratnemu dnevnemu umivanju slaba, ulice so zelo umazane, smeti so po tleh, plastika po puščavah.

V Egiptu je veliko puščave. Ali tam kdo živi?

V puščavah živijo nomadi – beduini. V določena beduinska naselja si ne upa niti policija.

Gospe Lindi Ropret se zahvaljujeva za opravljen intervju.

Nekaj ur smo posvetili afriški kulinariki. Skuhali smo kuskus z jajčevci, s koruzo, s čičeriko in z drugo zelenjavo. Jed je popularna v Maroku, ni pa bila zahtevna za pripravo. Bila je okusna, vsebovala je veliko začimb in preprostih sestavin, a sva v jedi pogrešala meso. Ob kosilu smo pili čaja rooibos in hibiskus.

Pogovarjali smo se o verstvih v Afriki. Ustvarjali smo obredne maske. Kupili smo osnoven model maske, s papir mašejem smo spremenili obliko obraza, dodali material na brado, nos in obrvi. Ko se je maska posušila, smo jo pobarvali in okrasili z rafijo. Naše izdelke si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.

FOTO: ga. Sabina Rekar

Besedilo: Domen Miritič Dolenec, Marko Trkulja, 9. c

Učenci 8-ih razredov smo si v mesecu juniju ogledali naše glavno mesto, največ pozornosti pa smo namenili ogledu Ljubljanskega gradu. Razlog pa tiči v tem, da grad gostuje razstavo mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja z naslovom Barbarstvo muk. Po razstavi nas je vodil prijazen vodič, ki nam je predstavil mučilnico in nam natančno opisal različne mučilne naprave.

Da pa bi si lažje predstavljali muke, ki so jih preživljali obtoženi, sta nas na gradu sprejela ljubljanski rabelj Hans in čarovništva obtožena Anica. Njuni zgodbi temeljita na resničnih dejstvih s konca 17. stoletja.

Zanimivo je bilo poslušati razne zgodbe nastopajočih in si hkrati ogledovati bogato razstavo, ki nas je na koncu obogatila s prečudovitim razgledom na naše glavno mesto.

Besedilo in FOTO: Janja Šabić, 8. c

Učenci izbirnih predmetov šolsko novinarstvo in vzgoja za medije – tisk smo se skupaj z učiteljicami slovenščine dogovorili o izvedbi šolskega tekmovanja iz pravopisa. Učence 7-ih in 8-ih razredov smo po objavi povabili na tekmovanje, ki smo ga izvedli v ponedeljek, 18. 5. 2015, 5. šolsko uro. Na tekmovanju je sodelovalo 21 učencev. Učiteljica Mateja Cuznar Zadnik je brala narek, mi pa smo hiteli s pravilnim zapisovanjem besed. No, nekateri so bili na tekmovanju bolj uspešni, drugi manj. A pomembno je, da smo se tekmovanja udeležili in se preskusili v zapisovanju bolj zahtevnih besedil.

Med učenci 8-ih razredov sta največ znanja s področja slovenskega pravopisa pokazala Doris Mitrić in Stefan Mitrić, oba učenca 8. a razreda, med sedmošolci pa je narek z najmanj napakami zapisal Timotej Mlakar iz 7. b. Čestitamo! Vsi trije učenci bodo ob koncu šolskega leta prejeli nagrade. Vsem nastopajočim učencem se zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo, da se nam pridružijo tudi naslednje leto.

Besedilo: učenci izbirnih predmetov šolsko novinarstvo in vzgoja za medije -tisk ter učiteljice slovenščine

Učenci od 6. do 9. razreda smo si v petek, 7. 5. 2015, ogledali gledališko predstavo z naslovom Pubertetniki nismo ujetniki. V vlogi pubertetnikov, učiteljev in staršev so nastopili osnovnošolci iz Mojstrane.

V igri je bilo prikazano vsakdanje življenje  pubertetnikov v šoli, med vrstniki, kot tudi doma. Verjetno se je vsak izmed nas “videl” v kaki od izpostavljenih situacij. Predstavili so najstniške probleme (npr. v ljubezni, šoli, družini, med vrstniki itd.), reševanje le-teh in hkrati pozvali družbo, predvsem učitelje in starše, da prisluhnejo učencem oz. otrokom.

Spoznali smo, da smo vsi najstniki včasih nekoliko težavni in da tudi kdaj uberemo napačno pot, ko želimo, da se nas posluša. Predstava je bila polna humorja, zato nam je čas še toliko hitreje minil.

FOTO: Grega Močnik, 9. c

Besedilo: Tia Koselj, 8. c

V soboto, 11. 4. 2015, je na naši šoli potekal eko dan. Na ta dan smo učenci razredne in predmetne stopnje večinoma ustvarjali različne izdelke iz odpadnega materiala (npr. staro blago, časopisi, plastenke, pločevinke …). Ne boste verjeli, a nastali so zelo zanimivi in lepi izdelki, ki si jih lahko ogledate v šoli, v tem elektronskem časopisu ali pa na prvi strani naše spletne strani.

Učenci 1. razredov so izdelovali žabice iz škatlic za sir in jih razporedili po mlaki, ki si jo lahko ogledate pri vhodu v šolo. V 2. razredu so ustvarjali nakit iz kamenja ter barvali tulce, ki bodo služili kot vazice za rože. 3. razred pa je izdeloval tulipane ter metuljčke, naredili  pa so tudi škatle za svinčnike. Učenci 4. razreda pa so pobarvali stole, na katere bodo lahko sedli njihovi starši, ko bodo čakali na govorilne ure. Poleg tega pa so se lotili tudi barvanja figuric za namizno igro človek ne jezi se. Tudi v 5. razredih je bilo delavno. Tu so učenci izdelovali hišice za t. i. pomladno vas ter metuljčke iz volne.

Nekateri učenci s predmetne stopnje so sodelovali pri predstavitvi izbirnih predmetov, večina pa se je predala likovnemu ustvarjanju. Tako so nastali lepi venčki iz kartona oz. škatel za jajca, knjižne kazalke iz kartona in blaga, copati iz žepov starih kavbojk, nekateri pa so barvali klopi in mize.

Poleg omenjenega ustvarjanja pa je istočasno na šoli potekala predstavitev izbirnih predmetov. Večina učiteljev je vsebine izbirnih predmetov predstavljala v dvorani šole, športni pedagogi pa so športne predmete predstavljali v telovadnici.

Veselilo nas je, da so se delavnicam pridružili tudi starši učencev, ki so otrokom priskočili na pomoč ter skupaj z ostalimi na šoli preživeli prijetno dopoldne.

FOTO: Ivana Kondić in Janja Šabić, 8. c

Besedilo: Ivana Kondić, 8. c, in ga. Mateja Cuznar Zadnik

Rastem s knjigo je nacionalni projekt z osrednjim namenom spodbuditi bralno kulturo med mladimi. Letošnji sedmošolci so si v spremstvu knjižničark in učiteljic slovenščine ogledali Občinsko knjižnico Jesenice. Predstavitev je bila razdeljena v dva dela. V prvem prostoru so si učenci ogledali oddelek za otroke, iskali knjige po knjižnih policah in se preskusili v iskanju knjižnega gradiva po elektronskem katalogu.

V drugem delu pa je sledila kratka, a zanimiva predstavitev vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja. Učenci pa so prejeli tudi knjižno darilo, in sicer knjigo večkrat nagrajenega pisatelja Slavka Pregla Odprava zelenega zmaja z ilustracijami Marjana Mančka.

FOTO: Sani Adžović, 7. a, in ga. Mateja Cuznar Zadnik

Besedilo: učenke izbirnega predmeta šolsko novinarstvo

V ponedeljek, 30. 3. 2015, smo se učenci 7. a in 7. c razreda odpravili na težko pričakovni tabor na Pohorje. Veselili smo se, da bomo s sošolci pet dni skupaj preživeli na drugem koncu Slovenije.

Ko smo po dolgi vožnji prispeli v Dom Planinka, smo se razporedili po sobah in odšli na kosilo.

Sledila je predstavitev dela po posameznih dneh.

Iz dneva v dan so dejavnosti postajale  zanimivejše. Tako smo že prvi dan iskali žuželke in se o njih naučili nekaj novega. Vsak dan so po večerji sledile zanimive ure druženja. Ko je napočil čas za spanje, pa smo morali ugasniti luči v sobah in se odpraviti spat. Učiteljice so preverile, če smo res v svojih posteljah, in večkrat se je zgodilo, da smo tudi kako slišali, saj smo se v sobah smejali in kar nismo hoteli zaspati. Zato pa je bilo toliko težje zjutraj, ko nas je navsezgodaj čakala jutranja telovadba.

Včasih je telovadbi sledil tudi daljši pohod. Tako smo se odpravili na nordijsko hojo, šli do potočka, kjer smo iskali pokazatelje čiste vode … Najbolj zabavno pa je bilo popoldne, ko smo imeli na sporedu različne aktivnosti – naredili smo bivak iz vej, kurili ogenj, si z ogljem risali po obrazu …

No, ni pa manjkalo niti prave zabave, s katero smo si popestrili četrtkov večer. Nekateri izmed nas so plesali, drugi peli, nekaj učencev pa nas je zabavalo s komičnimi predstavami. Zadnja noč je bila res nekaj posebnega, saj smo, kot radi rečemo, zelo dobro “žurali”.

Napočil je petek in žal smo že morali domov. Veseli pa nas, da smo preživeli lep teden med sošolci in prijatelji.

FOTO: ga. Špela Gregorčič, razredničarka 7. a

Besedilo: Šejla Bešić, 7. a

V petek, 20. 03. 2015, so učenci naše šole nastopili v jeseniškem domu upokojencev. Oskrbovanci so uživali v zares pestrem kulturnem programu. Predstavili so se pevci iz pevskega zbora, solo pevke Sara, Ula, Nika, Maruša in Naja. V glasbenem programu sta se z igranjem na citre predstavili tudi sestri Zoja in Kaja. Ajla se je predstavila z baletno točko, recitatorke iz dramskega krožka pa so prikazale skeč in predstavile nekaj pesmi o babicah. Za konec pa so plesalke zaplesale še na ubrano polko.

Besedilo in FOTO: mentorici ga. Alenka Mirtič Dolenec in ga. Mojca Čebulj