Tudi v letošnjem šolskem letu so se učenci naše šole udeležili tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni. Šolsko tekmovanje je potekalo v petek, 11. oktobra 2019. Udeležilo se ga je 12 učencev, od teh je kar 10 učencev prejelo bronasto priznanje. To so Zoja Kalan, Enej Otovič in Leon Košir iz 8. a, Patricija Zupan, Tian Hrkić, Lana Dijak in Naja Garibović iz 8. b, Ela Markizeti in Nik Kramar iz 8. c ter Jaka Hiršenfelder iz 9. a. Iskrene čestitke!

Zoja Kalan, Enej Otovič in Patricija Zupan so se uvrstili na državno tekmovanje, na katerega smo odšli v soboto, 16. novembra 2019. Potekalo je na Srednji šoli Izola. Kljub temu da je letošnji november zaznamovalo vztrajno deževje, nas je pričakal dan brez dežja, celo z nekaj sonca.

Po prijetnem in ne predolgem kulturnem programu so se učenci lotili reševanja nalog, ki so bile precej zahtevne. Kljub temu so se vsi trije učenci odlično odrezali, saj so si prislužili srebrna priznanja. Zoja je celo za las zgrešila zlatega. Veseli me, da so to učenci 8. razreda, kar pomeni, da so se dobro pripravili, saj bodo šele tekom tega šolskega leta pri biologiji poslušali razlago o zgradbi in delovanju človeškega telesa. Poleg tega se bodo naslednje leto lahko ponovno udeležili tekmovanja in to z veliko predznanja.

Na koncu smo si privoščili nekaj počitka ob morju ter sladoled, za katerega na srečo ta dan ni bilo premrzlo.

BESEDILO in FOTO: ga. Saša Femc Knaflič, mentorica

V torek, 19. 11. 2019, nas je obiskal gospod, ki je delal v muzeju kot muzealec. Muzealec je namreč strokovni uslužbenec v muzeju. Gostili smo ga učenci zgodovinarskega krožka. Pogovarjali smo se o njegovem delu in spoznali marsikaj novega in zanimivega. S seboj pa je prinesel lutko s Kube, oljenko, masko z Balija, žebelj in srebrnik s podobo cesarja Franca Jožefa.

Muzeologija je veda, ki govori o urejanju muzeja, o predmetih v muzeju … V Sloveniji študija muzeologije ni, najbližja univerza je v Zagrebu. Pri nas se po končani srednji šoli vpišeš na Filozofsko fakulteto, smer zgodovina, geografija, etnologija ali umetnostna zgodovina. Muzej izhaja iz grške besede muza, od tod pa speljanka muzej.

Prvi muzeji v Grčiji so nastali v srednjem veku, saj so vladarji hoteli ohraniti svojo veličino in so na dvor vabili kiparje in slikarje. Nastale so bogate zbirke in da bi jih lahko pokazali še drugim ljudem, so nastali muzeji. Tako se muzeji ukvarjajo z ohranitvijo dediščine. Razdeljeni so na: narodni (slovenski), pokrajinski, občinski.

Znotraj muzealstva sodijo tehnični poklici (zbiranje gradiva, predmetov ,čiščenje) in kustos (muzejski uslužbenec, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete).

Na Jesenicah imamo Gornjesavski muzej, ki se je pred letom 1990 imenoval Tehniški muzej Železarne Jesenice. V muzeju  so številne zbirke. Pod stalno zbirko sodijo: zgodovinska zbirka, železarska zbirka in zbirka fosilov (Jože Bjedič).

Kosova graščina zbira gradivo iz vojnega časa in prireja številne galerijske razstave. Po muzeju nas vodi kustos, ki pripravlja tudi razstave.

V muzeju se pojavlja še poklic arhivista, ki dela v arhivu in zbira ter obdeluje dokumente, stare listine …

Uslužbenci muzeja se pri svojem delu srečujejo z najrazličnejšimi starimi predmeti,ki naj jih ne bi zbirali doma, ampak naj bi z njimi obogatili muzejsko zbirko.

BESEDILO: učenci zgodovinarskega krožka

FOTO: osebni arhiv muzealca

V petek, 15. novembra, smo obeleževali dan slovenske hrane, s katerim želimo opozoriti na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba hrane so pomembne predvsem zaradi:

• urejenosti in obdelanosti podeželja,
• ohranjanja delovnih mest na podeželju,
• varovanja okolja,
• izboljšanja zdravja prebivalstva zaradi uživanja kakovostnejše hrane,
• zagotavljanja državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz,
• zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine,
• zmanjšanja revščine in družbene neenakosti.

Učenci so pri izbirnem predmetu – načini prehranjevanja pripravili različne plakate o slovenski hrani in jih razstavili pred vhodom v jedilnico.

Vsi učenci so imeli ta dan na voljo brezplačen zajtrk, sestavljen iz živil izključno slovenskega porekla. Večino teh živil smo dobili z ekoloških kmetij, in sicer med z ekološke kmetije Šumenjak ter maslo in mleko z ekološke kmetije Žgajnar. Tudi jabolka topaz so zrasla v ekološkem sadovnjaku. Črni kruh je bil izdelan iz ekološke pšenične moke slovenskega porekla.

Učenci in zaposleni na šoli so z veseljem sedkli k mizi in ponovno uživali v tradicionalnem slovenskem zajtrku.

BESEDILO in FOTO: ga. Saša Femc Knaflič, vodja šolske prehrane

V torek, 12. 11. 2019, so se nekateri naši devetošolci v spremstvu šolske pedagoginje odpravili na Gimnazijo Jesenice.

Najprej so se zbrali v telovadnici gimnazije, kjer jih je pozdravila ravnateljica šole. Nato so si ogledali predstavitev zgodovine olimpijskih iger.

Tisti učenci, ki jih je bolj zanimal splošni program, so se posvetili slovenščini, matematiki in angleščini, tisti pa, ki so bolj športne narave in bi radi šolanje nadaljevali v športnem oddelku, pa so se pomerili v štafeti, skoku v daljino in v metanju balinčkov.

Namen ogleda jeseniške gimnazije je bil tako dosežen. Učenci so začutili, kako poteka pouk na obeh programih in kaj se od dijakov pričakuje.

BESEDILO: Neža Marija Vavtar, 7. b, in Maša Malovrh, 7. č

FOTO: ga. Sabina Rekar

Šestošolci so na zanimivem tehničnem dnevu spoznali osnove vezenja, se z učiteljicami pogovorili o narodnem okrasju na Slovenskem in korajžno vtaknili sukanec v šivanko in se preiskusili v vezenju.

Poleg vezenja pa so ustvarjali tudi z glino. Oblikovali so relief v glino in tudi tokrat so morali paziti, da so upodobili katerega izmed slovenskih narodnih vzrocev.

Učenci so uživali in zelo lepo ustvarjali. Povedali so nama, da jim je bil tehnični dan všeč, saj so se naučili nekaj novega, poleg tega pa so domače lahko razveselili z lastnim izdelkom.

BESEDILO IN FOTO: Loti Rode in Neža Klarić, 7. č

Letos bomo pri zgodovinskem krožku raziskovali poklice nekoč in danes. Tako nas je v torek, 5. 11. 2019, obiskal gospod, ki je zadnjih dvajset let opravljal delo kriminalista s področja gospodarske kriminalitete. Pogovor je potekal po pouku v učilnici zgodovine. Učenci zgodovinskega krožka tako objavljamo intervju, v katerem boste kaj več izvedeli o omenjenem poklicu.

Kaj je gospodarski kriminal?

Gospodarski kriminal je pohlep določenih ljudi po dobičku. Ponavadi imajo taki ljudje možnost odločanja in so na vodilnih položajih. So storilci kaznivih dejanj, zato jih preganjajo.

Kako postati (gospodarski) kriminalist?

Potrebno je zaključiti srednjo šolo in prvo stopnjo izobrazbe. Če želiš postati inšpektor, moraš zaključiti fakulteto.

Zakaj se je razvila gospodarska kriminalistika?

Večina ljudi živi od svojega dela, vendar je v vsaki družbi nekaj odstotkov takih, ki skušajo živeti na račun drugih. Za to je bila ustanovljena policija.  Prvo policijo je v naših deželah  (Avstrijski monarhiji) ustanovil cesar Franc Jožef l. leta 1850. Imenovala se je žandarmerija.

V današnjem času z uporabo mobitelov in računalnikov se je število gospodarskega kriminala povečalo, storilce pa tudi hitreje ujamejo. Sedež gospodarskih kriminalistov za Gorenjsko je v Kranju. Tesno sodelujejo s policijo. Zaposlujejo veliko strokovnjakov, največ je računalničarjev. Ukvarjajo se tudi z drogo, trgovino z ljudmi, terorizmom, nasiljem, spolno kaznivimi dejanji, mladostniškim kriminalom …

Kakšna je odgovornost mladih?

Od 14. leta starosti si za kriminalna dejanja odgovoren sam. Pri obravnavi sodelujejo starši in center za socialno delo. Med 14. in 16. letom starosti si t. i. mlajši mladoletnik, kar pomeni, da morajo biti na razgovorih prisotni tudi starši. Med 16. in 18. letom starosti, ko si starejši mladoletnik, pa razgovori potekajo že brez staršev. Jasno pa je, da po 18. letu starosti prevzemaš odgovornost za vsako dejanje.

Pa še nekaj razlag, za lažje razumevanje kriminala.

Kriminal je latinska beseda in pomeni krivdo.

Kriminalec je storilec hujših kaznivih dejanj.

Tatvina je kraja – nezakonita prilastitev tujega premoženja (mala tatvina do 5000 €, velika tatvina nad 5000 €).

Rop je tatvina, pri kateri kriminalec uporabi silo.

Goljufija  je prevara.

Gospodarski kriminal:

• Finančni – pranje denarja (protipravno pridobljen denar).
• Korupcija – podkupnina

Zapisali: Naja, Zoja, Enej, Emir, Leonit, Blaž in Matija

Učenke, ki smo si v letošnjem šolskem letu izbrale ples kot izbirni predmet, smo se v mesecu oktobru udeležile dobrodelne prireditve Jeseniške šole za lepši jutri.

V naši plesni skupini smo nastopile učenke od 4. do 7. razreda. Predstavile smo se z več plesi in bile deležne velikega aplavza.

No, poleg nas so nastopili tudi pevci, nekatere je  spremljala inštrumentalna glasba, prisluhnili smo pevskim zborom, med nastopajočimi pa sta bila tudi Chorchyp, znani raper iz Kranjske Gore, in uspešna jeseniška pevka Alja.

Po prireditvi, ki je trajala približno uro in pol, smo se nastopajoči  še malo družili in posladkali z dobrotami. Predvsem pa smo bili vsi veseli, da nam je dobrodelna prireditev odlično uspela in da bomo z zbranimi denarnimi sredstvi tudi tokrat lahko pomagali tistim, ki našo pomoč najbolj potrebujuejo.

BESEDILO: Sara Kazić, 7. a