23. 10. 2019 smo se učenci zgodovinsko raziskovalnega krožka Zoja, Naja, Leonit, Enej in Emir (vsi učenci 8. a) udeležili projekta UNESCA Moja stran Mojstrane.

Zbrali smo se v OŠ 16. decembra Mojstrana,  kjer smo dobili zgibanke in nalepke. Učenci turističnega krožka so nas popeljali po Mojstrani. Pot se je začela pri Planinskem muzeju in nas vodila mimo ferate (to je zavarovana plezalna pot v ostenju Grančišča) do Bora, kjer je od leta 1927 stala skakalnica (po 2. svetovni vojni je propadla). Sprehodili smo se do parka, mimo katerega je do leta 1966 vodila železniška proga. Sprehajalna pot nas je pripeljala do Požgančevega mostu, kjer so nam predstavili zgodbo o črni mački iz Triglavskih pravljic. Na Šmerčevi hiši smo si ogledali fresko Višarske Marije, ki je označevala gostilno s prenočišči za romarje na poti na Sv. Višarje (gostilno je obiskoval  tudi Julius Kugy na svoji poti po Julijskih Alpah).

V Mruščevi hiši se je leta 1846 rodil čebelar Mihael Ambrožič. Bil je prvi, ki je po svetu razširil kranjsko čebelo.

V središču vasi smo si ogledali Trg olimpijcev, ki je posvečen olimpijcem iz Mojstrane in okolice: Mara Rekar (tekačica), Alenka Dovžan (alpska smučarka), Urška Rabič (alpska smučarka), Jure Košir (alpski smučar), Janez Polda (skakalec), Rajko Lotrič (skakalec) …

Krog smo sklenili pri Slovenskem planinskem muzeju, kjer smo si ogledali film o TNP in muzej.

Tako smo v kratkem času spoznali glavne turistične značilnosti Mojstrane.

BESEDILO: učenci zgodovinsko raziskovalnega krožka

FOTO: ga. Bojana Osenk Martinjak

V sredo, 23. 10. 2019, smo učenci predmetne stopnje odšli na pohod.

Osmošolci smo jo mahnili proti Belški planini, sedmošolci proti koči na Golici, devetošolci po Stari rudni, šestošolci pa so se se podali na Španov vrh.

Večino poti smo prehodili po makadamski cesti ali po gozdu, ki je prav sedaj zelo lepo ovit v jesenske barve.

Občudovali smo obarvano listje, modro nebo, se v času postanka greli na toplem sencu, se pogovarjali, smejali …

BESEDILO: David Zavrl, 8. c

FOTO: učitelji spremljevalci

Tretješolci so se v mesecu oktobru podali na zanimivo pot, ki se imenuje Po poteh triglavskih pravljic. Zdaj verjetno že veste, da so se odpravili v Mojstrano, vasico, ki leži tik pod našim očakom Triglavom.

Mogočna gora v svojih stenah skriva marsikatero zgodbo, o kateri je otrokom z največjim veseljem pripovedoval Bukovčan. Domačin z Dovjega je prijazno sprejel učence in jih popeljal v domišljijski svet triglavskih pravljic. Ta svet se razteza od Mojstrane do Dovjega – mimo zanimivih kmečkih hiš, nenavadnih naravnih jam, vaških posebnežev, ki znajo s svojim vedenjem in pripovedovanjem zgodb pritegniti pozornost prav vsakega poslušalca …

Naši tretješolci so poslušali, kaj povprašali, se nasmejali in čudili …

BESEDILO: ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: ga. Meta Šuligoj

Učenci izbirnih predmotov šolsko novinarstvo in filmska vzgoja smo si v sredo, 16. 10. 2019, po ogledu televizijske hiše POP TV in Hiše Evropske unije ogledali še lutkovni animirani film Bučko. Zgodba o dečku Bučku je polna vprašanj o pripadnosti družini, odnosih med odraslimi in njihovimi otroki, zaupanju, prijateljih …

V Kinodvoru nas je pričakala prijazna gospa, ki nas je najprej popeljala v svet nastajanja filma Bučko, nato pa smo si ogledali film. Po dobri uri je v dvorano vstopil gospod, ki je sodeloval pri sinhronizaciji filma Bučko v slovenščini, in nam predstavil svoje delo.

Nato pa smo se v sinhronizaciji preskusili še sami. Uf, ni bilo tako enostavno, kot smo sprva mislili. Najprej smo prehitevali z govorjenjem, nato zaostajali, vmes je kdo pozabil prebrati besedilo … No, res je bilo zabavno! Po nekaj vajah pa nam je šlo že zelo dobro.

Nazadnje pa smo se v skupinah pogovorili o filmu in njegovi sporočilnosti ter svoje misli delili z ostalimi.

BESEDILO: Maša Malovrh, 7. č, in Neža Marija Vavtar, 7. b

FOTO: g. Goran Ilić

V sredo,16. 10. 2019, smo se učenci izbirnih predmetov – šolsko novinarstvo in filmska vzgoja odpravili v Ljubljano. Kot smo že v prejšnjem članku poročali, so se naši novinarji odpravili na ogled POP TV, nekateri pa smo se odpeljali proti Gospodarskemu razstavišču. Tam blizu je namreč Hiša Evropske unije, ki smo si jo tudi ogledali.

Razkazali so nam prostore stavbe, nam razložili naloge Evropskega parlamenta in delo poslancev, spoznali pa smo tudi zgodovino Evropske unije in njeno poslanstvo.

Po končanem predavanju smo se odpravili  v pritličje, kjer nas je čakal zanimiv kviz. Razdelili smo se v skupine. Vsaka skupina je dobila list z vprašanji, odgovore pa smo poiskali s pomčjo aplikacij na namizjih.

Seveda smo na koncu vsa vprašanja tudi pregledali. Veseli smo bili, da smo bili pri reševanju še kar uspešni. Preden smo zapustili Hišo evropske unije, pa je vsak izmed nas dobil priponko Evropske unije.

BESEDILO in FOTO: Aleksandra Petrovski in Sara Bektašević, 8. b

Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo smo se odpravili v Ljubljano, kjer smo si ogledali prostore televizijske hiše POP TV. Tja smo se odpravili, da bi videli, kako poteka delo novinarjev in kako izgledajo prostori televizijske hiše, v katerih nastajajo oddaje, poročila, spletne strani …

Prijazna vodička nas je popeljala skozi prostore njihove medijske hiše. Najprej smo si ogledali prostor, v katerem snemajo oddaje 24ur, Vreme, Šport in oddajo Preverjeno. Izvedeli smo marsikaj zanimivega. Zapomnili sva si, da voditelji oddaj vsa besedila berejo s t. i. bobna. Ste vedeli, da Vreme ni posneto v živo, ampak ga posnamejo ob peti uri popoldne? Morda veste, kaj pomeni “toaster”? Ja, ni le opekač kruha, je še kaj. No, pa naj ostane skrivnost.

Ogledali smo si studio oddaje Svet na Kanalu A ter Liga prvakov. Hoteli smo si ogledati še prostor, v katerem snemajo oddajo Znan obraz ima svoj glas, a si tega žal nismo mogli ogledati, saj so ravno v času našega ogleda tam vadili za naslednjo nedeljsko oddajo. No, gospo Ano Dežman smo pa le uspeli videti!

BESEDILO IN FOTO: Loti Rode in Neža Klarić, 7. č

I practise volleyball four times a week and I like this sport. I also like watching it live or on TV. That is why my mum really surprised me with a trip to Paris to watch European Championship between Slovenia and Serbia.

I went there with my sister and my grandma. My parents had to work. At 7pm, we met in Ljubljana and set off to Paris, we travelled 16 hours. The day we arrived our players had a day off.

We were very tired so we just explored the hotel neighbourhood. We had lunch in McDonalds. The next day we took the underground and saw the Eiffel Tower. This is the highest building in Paris – about 324 m high.

I was really impressed by this sight. We did not go up but we decided to visit the Notre Dame Cathedral. It is also very big and still in renovation phase, already in good condition after the great fire.

We did some shopping like souvenir magnets and pendants.

Then at 5 pm that day, we slowly made our way to the sports hall. There were many people and it was very noisy.

We put on tattoos like sign »Slovenia«, Slovenian flag and waited for the match to begin. It was so exciting!

The first set Slovenian team won, but at the end, they lost 3:1. The team was very disappointed, but not me. I think the second place is also a very big achievement for our players and Slovenia.

At the end of the match, we took some pictures with the players.

Trip to Paris was an interesting experience for me. I enjoyed the match and was very proud to be there.

I am also very grateful to my parents that they made this possible to me. I will never forget that day.

Written by: Sara Halilov

BESEDILO in FOTO: Sara Halilov, 9. a

Osmošolcem so napovedali, da nas čaka zanimiv naravoslovni dan – astronomija. Večina izmed nas je bila nad tem navdušena, saj radi pogledamo v nebo, opazujemo planete in zvezde … Tako smo se na ta dan večino časa pogovarjali o vesolju – kako je le-to nastalo, kaj vse ga sestavlja, kje smo mi … Uf, kako obširno in neskončno je!

Izvedeli smo, da na nekaj planetih teče pitna voda in da   imajo takšno ozračje, v katerem bi lahko dihali, a je na žalost predaleč in tako na takšnih planetih še dolgo ne bomo zaživeli. Bi se tudi vi preselili na drug planet?

Najbolj zanimiv je bil ogled planetarija. Postavili smo se v vrsto, pokleknili in po vseh štirih odšli v planetarij. Tam nam je prijazen gospod pokazal veliko osončij in ozvezdij. Zanimivo se mi je zdelo, da se kdaj zgodi, da se osončji zaletita in se združita v eno veliko osončje, ali pa podatek, da  se noben planet ne zaleti v drugega.

Zadnjo uro smo vsi delali v skupinah, saj smo izdelovali rakete. Da pa smo se prepričali, kako zelo dobri mojstri smo, smo jih preskusili na šolskem igrišču. No, nekatere so letele zelo visoko, druge zelo daleč, celo čez ograjo igrišča v reko, nekaj pa je bilo tudi takih, za katere bi težko rekli, da so vzletele.

BESEDILO in FOTO: Nik Kramar, 8. c

Naši prvošolčki so se v mesecu septembru odpravili v skrivnostno Kekčevo deželo.

Z avtobusom so se odpeljali do Kranjske Gore, naprej pa jih je pospremil ” Bedanc bus “. Tam jih je pričakal Kekec in vodička, ki sta jim razkazala deželo. Na poti so srečali strašnega Bedanca. A kot že verjetno vesete, se Bedanec boji sove, zato so ga otroci z oponašanjem sove prestrašili.

Spoznali so se tudi s teto Pehto, ki jih je prijazno povabila na čisto pravo domačo malico. Da pa bi njeno kočo zapustili čim bolj skrivoma, so se skozi skrivni rov odpravi nazaj v gozd.

Takrat pa so na mostu videli Bedanca, ki je spal in glasno smrčal. Odločili so se, da ga zbudijo. Ko so ga zbudili, je Bedanec mislil, da ga je zbudil Kekec, zato ga je začel navidezno loviti, otroci pa so se na ves glas smejali.

Po končanem pohodu po Kekčevi deželi so se otroci polni novih dogodivščin, dobre volje in z misilimi na neustrašnega Kekca odpravili na Jesenice.

BESEDILO: Sara Kazić, 7. a

FOTO: ga. Klavdija Klinar