Tudi v bolnišnični šoli se je marsikaj dogajalo.

Poleg običajnih vsakodnevnih šolskih dejavnosti smo z zanimanjem spremljali aktualne dogodke, obeleževali mednarodne dneve in izvajali različne krajše projekte.

Utrjevali smo staro oz. obravnavali novo učno snov, najbolj pomembno pa je bilo, da so se otroci v bolnišnični šoli dobro počutili, sprostili in pozabili na domotožje.

Kocka človečnosti nas je nagovarjala k razmišljanju o vrlinah, njihovem udejanjanju in k likovnem ter literarnem ustvarjanju.

Ob prijetnem druženju, pogovorih o medsebojnih odnosih in vsakdanu so mali bolniki ustvarjali iz papirja, slanega testa, žice in blaga. Pisani lončki s čajnikom, cvetje v vazi in piškoti na pladnjih nikogar niso pustili ravnodušnega. Prijazno so vabili na čajanko, ki je zamikala vse mimoidoče.

Šolsko leto se poslavlja. Naj bodo počitniški dnevi veseli, razigrani in zdravi!

BESEDILO in FOTO: ga. Brigita Kunčič

V torek, 12. 6. 2018, so se učenke in učenci, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet umetnost – ples, udeležili prireditve, ki jo tretje leto zapored organizira Zavod za šport Jesenice. Na omenjeni prireditvi je sodelovala tudi učiteljica plesa Mojca Svetina, naša bivša učenka. Prireditev je bila obarvana z mnogimi plesnimi koreografijami, dogodek pa je s petjem popestrila naša bivša učenka, Nina Bauman.

Učenke in učenci 4. in 6. razreda so se predstavili z latino ritmi in s plesom ča ča ča ter plesom the cup song, ki je v marsikaterem gledalcu vzbudil željo, da bi sodeloval pri ritmičnem ploskanju koreografije.

Učenke 5. razreda pa so se odlično odrezale v poskočnih ritmih rock and rolla. Četrtošolke pa so pokazale, da tudi same znajo sestaviti koreografijo, saj je v sestavljanju plesa na glasbo Shawn Mendez sodelovala prav vsaka učenka. Vsi skupaj pa so zaplesali in zapolnili celoten oder na pesem Rite Ore Your song.

Učenke in učenci si zaslužijo pohvalo, saj so se kljub temu, da imamo plesne vaje le po eno šolsko uro na teden, odrezali odlično. Največji uspeh pa je, da učenci zelo radi prihajajo na vaje, radi plešejo in se pri tem zabavajo.

BESEDILO in FOTO: ga. Zehra Biščević

Drugačnost je zelo pomembna v naši družbi. Drugačnost, sprejemljivost … Tudi osnovni cilj projekta Korak k Sončku se glasi: sprejemati in razumeti vsakršne drugačnosti. V okviru projekta Korak k Sončku se je 07. 06. 2018 na OŠ Toneta Čufarja Jesenice odvil Paraolimpijski šolski dan.

Na Zvezi za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskem komiteju, ki aktivno promovira šport invalidov, so tudi za učence naše šole pripravili prav posebne dejavnosti. V veliki telovadnici so četrto- in petošolci preizkusili poligon za slepe, sedečo odbojko, manevriranje na športno invalidskih vozičkih in sedeči rokomet za slepe s prilagojeno – slišno žogo.

V eni od učilnic so si mladi ogledali predstavitev mednarodnega paraolimpijskega gibanja in se seznanili z osnovami in zakonitostmi športa invalidov.

V drugi pa so prisluhnili življenjski zgodbi športnika Matjaža Bartola, ki se ukvarja z boccio (šport invalidov, zelo podoben balinanju) in hokejem za invalide.

Za zaključek pa so v telovadnici otrokom predstavili enega izmed športov invalidov (boccia) v njegovi tekmovalni obliki.
Učenci sedaj vedo, da je paraolimpijski šport,  šport invalidov in so bili nad videnim in slišanim navdušeni.

Učenci, učitelji in vodstvo šole se lepo zahvaljujemo ekipi Zveze za šport invalidov Slovenije za sodelovanje, dobro organizacijo prireditve in zanimivo poučno vsebino.

BESEDILO: ga. Elena Vasilkova

FOTO: ga. Elena Vasilkova in ga. Angelica Podoš

Z učenci prvega razreda smo izkoristili lepo vreme v sredini meseca junija in se odpravili proti Mojstrani. Mahnili smo jo proti slapu Peričnik. Čudovita okolica nam je krajšala pot, mogočen slap pa nas je popolnoma navdušil.

V četrtek, 31. 5., smo za učence 8. razreda izvedli naravoslovni dan Hrana, vonji in okusi. Učenci so najprej poslušali zanimivo predavanje o aditivih v naši prehrani (zakaj jih potrebujemo, kako jih označujemo, kateri so škodljivi).

Nato so sodelovali v dveh daljših delavnicah. Preizkušali so se v prepoznavanju različnih vonjev in okusov. Večina je ugotovila, da pojedo preveč sladkorja, zato njihova čutila sladkega okusa sploh niso zaznala.

Obarvano vodo brez okusa pa so njihovi možgani prepoznali kot nekaj sladkega oz. kislega. Spoznali so se tudi z okusom, za katerega večina ljudi sploh ne ve. To je umami. Pri tem naše čutnice zaznajo natrijev glutaminat, ki je ojačevalec okusa, daje pa nekakšen »mesni« okus. Zelo veliko ga je v nakaterih živilih, ki jih dodajamo jedem za močnejši okus (parmezan, sojina in ribja omaka, slani inčuni, olivno olje). Ko je bil dodan sladkorju, so učenci lažje zaznali sladek okus.

Pri zaznavanju vonjev pa je šlo predvsem za prepoznavo različnih vonjev sadja, zelišč ipd. Tudi to je učencem predstavljalo kar velik izziv, saj nekateri določenih vonjev sploh ne poznajo.

Delavnicam je sledilo še zelo atraktivno predavanje o eksotični hrani pri nas in po svetu, ki je pri učencih vzbudilo veliko reakcij.

BESEDILO in FOTO: ga. Saša Femc Knaflič

Konec meseca maja so se naši drugošolci podali na Bled v čudoviti svet pravljic. Tam jih je prijazno sprejela škratulja in jih popeljala do časovnega stroja, ki je bil hkrati vstopna postaja v svet pravljic.

Ko so prispeli, so se odpravili do velikanke po imenu Ajda. Pot so nadaljevali do vile. Dečki so šli lovit ribe v vilino jezero, deklice pa so si na glavo nadele vence. Nato so se skupaj odpravili do povodnega moža Sluzislava, kjer so mu dečki podarili nalovljene ribe.

No, potovanja pa še ni bilo konec. Odpravili so se nabirat zdravilna zelišča, potem pa so popili nenavadne napoje – deklice za pamet, dečki pa naj bi poleg pameti potrebovali še moč. Tudi na učiteljice so mislili, saj so dobile ljubezenski napoj in ga tudi popile!

Ker jih je celotno potovanje močno izstradalo, so si zanetili ogenj, na katerem so si spekli salamo in kruh. Mmmmm, še meni se cedijo sline!

Nazadnje pa so se sprehodili okoli Blejskega jezera, kjer so veliko pozornosti posvetili pletnarjem in fijakarjem. Potem je sledila zabavna igra, za vstop na avtobus pa so si morali zapomniti ravno besedi fijaker in pletnar.

Kaj menite, je kdo ostal na Bledu? Seveda ne, vsi so polni zanimivih vtisov hiteli pripovedovati staršem in prijateljem, kaj vse so doživeli.

BESEDILO: Hana Šturm, 7. b

FOTO: ga. Klavdija Klinar in ga. Darja Sitar