Aleš obiskuje Glasbeno šolo Jesenice, v kateri igra harmoniko. V tem je tudi zelo uspešen, zato smo ga po njegovih uspehih tudi povprašali.

Kdaj si začel z igranjem harmonike?
Začel sem pri sedmih letih, z vpisom v glasbeno šolo.

Kdo te je navdušil za igranje harmonike?
Najprej sem želel igrati kitaro, vendar so bila, žal, vsa mesta že zasedena, zato sem se odločil za igranje harmonike.

Kdo te doma najraje posluša?
Vsi, a moja najbolj zvesta poslušalka je mami.

Kolikokrat na teden vadiš? 
Pred tekmovanjem sicer vadim več kot ponavadi, drugače pa vsak dan približno eno uro do dve uri.

Kot vemo, si za svoje igranje prejel že kar nekaj nagrad.
Na mednarodnih tekmovanjih v Puli sem vsako leto posegel po visokih nagradah. Na državnem tekmovanju v Tržiču pa sem letos prejel bronasto plaketo.

Se boš letos udeležil še katerega izmed tekmovanj?
Ja. Udeležil se bom Mednarodnega harmonikarskega tekmovanja v Italiji.

Nastopaš pa tudi na raznih prireditvah, ne samo na šolskih ob raznih priložnostih. Drži?
Ja, nastopam tudi na raznih veselicah, kjer včasih tudi že kaj zaslužim.

Kdo pa je poleg tebe še zaslužen za vse te uspehe? V mislih imava tvojo učiteljico.
Seveda, brez nje ne bi šlo. To je ga. Dijana Šimbera.

S čim se poleg glasbe še ukvarjaš?
Ja. Ukvarjam se tudi s športom. Večino časa igram košarko,  aktiven pa sem tudi v domačem gasilskem društvu.

Ali si želiš biti tudi v prihodnosti harmonikar?
Seveda, saj sem bil sprejet na Srednjo glasbeno šolo Velenje, kjer bom tudi nadaljeval svojo kariero.

Lepo je videti, da se učenci tako radi ukvarjajo z glasbo in da so pri tem tudi zelo uspešni. Alešu pa čestitamo za vse dosežke in držimo pesti za uspešno opravljeno tekmovanje v Italiji.

BESEDILO: Tamara Brkić in Naja Varl, 9. a
FOTO: Aleš Jakopič, 9. a

V rubriki z naslovom Talenti se predstavjo pa se nam bo predstavila še Zala Benić, ki je v letošnjem šolskem letu barve Slovenije zastopala v enem izmed borilnih športov.

Pozdravljeni! Sem Zala Benić iz 7. c razreda in treniram borilno veščino taekwondo, v kateri sem leta 2016 na državnem prvenstvu osvojila zlato medaljo. Treninge imam trikrat na teden na Osnovni šoli Koroška Bela in na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Jesnice. Vsak učenec taekwondoja ima določeno formo, le-ta pa je odvisna od  doseženega pasu.

Ta borilna veščina pozna različne pasove, in sicer so to beli pas, višji beli, rumeni, višji rumeni, zeleni, višji zeleni, modri, višji modri, rdeči in črni. Črni pas se deli še na dneve od 1 do 9. Vsak pas ima svoj pomen. Tako npr. beli pas pomeni začetništvo, črni pomeni mojstrstvo oz. nasprotje belemu, rdeči pa nevarnost. Na tekmovanjih se sodi z zastavicami,  in sicer tako, da se tekmovalca postavita v ring vsak na svojo stran, en ima rdeči trakec, drugi pa modrega. Ena zastavica je pobarvana z rdečo barvo, druga pa z modro. Sodnik ob koncu borbe dvigne zastavico tistega, ki je bil v borbi boljši. Štirje sodniki sedijo na stolih, dva glavna sodnika pa sedita za mizo.

Taekwondo je način življenja. Pomeni torej umetnost bojevanja brez uporabe orožja. Kot pri večini borilnih veščin je poudarek na obrambnem bojevanju z golimi rokami, kar pomeni, da tae – kwondo ne uči uporabe orožja, čeprav uči, kako se ubraniti pred njim. Cilj ni poškodovati drugega, temveč ubraniti sebe. Samoobramba tako temelji na treh nivojih: izmik, nadzor in odgovor na napad. Tisti, ki hodi po poti taekwondoja , vedno najprej uporabi tehniko izmika, in samo v primeru ponovnega napada poseže po bolj smrtonosnih tehnikah samoobrambe. Taekwondo sestoji iz osnovnih tehnik, obveznih vaj (form), sparinga in samoobrambe.

BESEDILO in FOTO: Zala Benić, 7. c

Učenka Nika Razinger iz 7. c razreda je uspešna show dance plesalka, ki je v letošnjem šolskem letu dosegla že kar nekaj vidnih rezultatov.

Pa poglejmo, kaj nam je o plesu in tekmovanju zaupala Nika:

Konec leta sem s sotekmovalkami iz kluba odpotovala na svetovno prvenstvo v plesu (show dance) v Riesi v Nemčiji. Tam smo bili štiri dni in tekmovala sem v dveh disciplinah – mladinska formacija in mala skupina. S formacijo smo predstavljali orgle in smo dosegli 8. mesto, z malo skupino pa smo s točko Muze zasedli 17. mesto. Na prvih mestih so se skoraj pri vseh kategorijah ves čas menjali Rusi in Slovenci. Glede na to, kako majhna je Slovenija, dosegamo izvrstne rezultate. Moja prijateljica iz drugega kluba je bila letos že tretjič zapored svetovna prvakinja. Na teh tekmah mi je zelo všeč, saj se lahko družim tudi s plesalkami iz drugih klubov. Kljub temu da smo druga drugi konkurenca, smo prave prijateljice.

Tekmovalen ples je lahko veliko bolj naporen kot zgleda. Včasih je na tekmovanjih zelo stresno, sploh pa, ko gre za svetovno prvenstvo, ki je najpomembnejše tekmovanje, konkurenca pa je zelo močna, saj se prvenstva udeležijo iz vsake države samo najboljši. Bila sem že na več mednarodnih tekmovanjih; na Evropskem prvenstvu v Pecsu na Madžarskem ter na svetovnih prvenstvih v Pragi na Češkem, dvakrat v Nemčiji (Riesa) ter dvakrat na Poljskem v Mikolajkiju, kjer sem bila najuspešnejša v kategoriji solo otroci. Dosegla sem 8. mesto. Bila sem tudi dvakratna državna prvakinja. Plešem že od malih nog pri plesnem društvu BPS Radovljica in si življenja brez plesa sploh ne morem predstavljati.

Avtor: Nika Razinger, 7. c

FOTO: ga. Alenka Klinar