ZAHVALA IN VOŠČILO

Učenci 9. razreda in njihovi razredniki se iskreno zahvaljujemo vodstvu šole, da nam je omogočilo izvedbo novoletnega plesa, ter vsem tistim, ki ste se odzvali na našo prošnjo in prispevali dobitke za srečelov. Zahvala gre tudi g. Urošu Pogačniku in g. Gabru Klinarju, ki sta si z veseljem nadela predpasnika in nas postregla z odličnimi palačinkami. Hkrati pa se zahvaljujemo vsem, ki sta na kakršen koli način pripomogli k izvedbi letošnjega plesa. Pridružujemo pa se tudi voščilu učencev izbirnega predmeta šolsko novinarstvo.

So dnevi in trenutki polni sreče in miline,
ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine.
Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi!
Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane!
Naj v miru sreča nežno vas objame!

Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo skupaj z mentorico, go. Matejo Cuznar Zadnik,  vsem obiskovalcem naše šolske spletne strani želimo vesele praznike in srečno novo leto!

BESEDILO: razredniki oddelkov 9. razreda in Zoja Špendov, 7. b

FOTO: https://www.zurnal24.si/media/img/a3/01/89ee9de84c7aa6f5d724.jpeg (Dostop 27. 12. 2017.)

ZA KONEC PA V KINO IN NA NOVOLETNI PLES

V četrtek, 22. 12. 2017, smo si učenci predmetne stopnje ogledali film z naslovom Čudo, ki je posnet po istoimenski knjižni predlogi. Govori o dečku, ki ima deformiran obraz in se skuša vklopiti v povsem novo družbo, saj so ga starši prvič vpisali v redno šolo. Zgodba nas popelje skozi dogajanje celotnega šolskega leta, ki ga preživi omenjeni deček, August Pullman.

Pripoved je ganljiva, saj nas velikokrat spravi v jok, a k sreči včasih tudi v smeh. V kolikor še niste prebrali knjige (mnogi so jo že, saj so jo brali za domače branje), pa vam svetujemo ogled filma!

Naslednji dan pa so nam devetošolci pripravili težko pričakovani novoletni ples. Najprej so nas razveselili z izredno bogatim srečelovom, nam postregli slane prigrizke, lahko pa smo kupili tudi pijačo. Najbolj pa smo se razveselili odličnih palačink, ki smo si jih lahko privoščili s čokoldanim prelivom ali z okusno marelično marmelado.

Da pa je bil ples popoln, so naši najstarejši učenci poskrbeli še za glasbo in prijetno druženje v dvorani šole.

BESEDILO in FOTO:  Salina Hajdinjak Šumež, 7. a, in Alina Baktašević, 7. b, seniorji.info/slike/dodatno/10401_9452_Cudo-(3).jpg (Dostop 27. 12. 2017.)

NAJ PRAZNIKI NE BODO BOLEČI

V petek, 15. decembra, je naše šestošolce obiskal policist in jih opozoril, kaj  se lahko zgodi, če pirotehničnih sredstev ne uporabljamo pametno in odgovorno.

Pri metanju petard si lahko poškodujemo prste, dlani, noge ali pa celo oslepimo. Tega si verjetno nihče od nas ne želi. Pokanje moti tudi naše hišne ljubljenčke. V Sloveniji je uporaba petard in piratk prepovedana.

Naj bodo naj prazniki veseli, mirni, brez pokanja petard in poškodovanih rok. Ne pozabimo na razum!

FOTO: Lara Reškovac in Alina Bektašević, 7. b

BESEDILO: Lara Reškovac, 7. b

PROSLAVI OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

V zadnjih decembrskih dneh smo na šoli proslavili pomemben državni praznik – dan samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. 12. Učenci razredne stopnje so skupaj z učiteljicami pripravili proslavo za njihove vrstnike, učenci predmetne stopnje pa za starejše učence.

Obe prireditvi sta se pričeli s slovensko himno, nadaljevali z glasbenimi in s plesnimi nastopi učencev, z recitali in deklamacijami.

Rdeča nit obeh je bil poklon domovini, naši raznoliki in prelepi Sloveniji.

Ker pa je bilo v zraku čutiti praznično vzdušje, so na oder stopili tudi pevci in nam zapeli nekaj božično-novoletnih pesmi.

Nazadnje pa nam je ga. Katja Svetlin Piščanec zaželela lepe praznike in uspešno leto 2018.

Zahvaljujemo se vsem nastopajočim učencem in njihovim mentoricam za domovinsko in hkrati praznično obarvan konec koledarskega leta.

BESEDILO: Maja Mihajlović in Tiana Petrović, 7. b

FOTO: Hana Šturm, Maja Mihajlović in Tiana Petrović, 7. b

IGRAČKE, VOŠČILNICE, OKRASKI, SLADKI PIŠKOTI IN OKUSNE MARMELADE, NATO PA PRAZNIČEN KONCERT

V sredo, 13. 12. 2017, se je na naši šoli odvijal božično-novoletni koncert. Preden so nastopajoči stopili na oder, so staršem, učiteljem in ostalim obiskovalcem koncerta učenci na bazarju ponudili prečudovite izdelke.

Izbirali so lahko med raznovrstnimi prazničnimi voščilnicami, sladkimi domačimi piškoti, marmeladami različnih okusov, novoletnimi okraski …

Dodali pa smo še nekaj sladkih utrinkov – učenci 4. a in 4. b razreda so pekli piškote za novoletni bazar, saj so tudi oni skupaj z razredničarkama želeli nekaj prispevati v šolski sklad. Pekli so ga. Tatjana Savinšek in ga. Monika Legat Mežek ter z vsakega razreda po šest učencev. Z veseljem pa jih je v popoldanskih urah obiskala tudi ga. ravnateljica in jim  pomagala pri peki.

V učilnici jutranjega varstva pa je na dan bazarja potekala menjava igrač. Tu so lahko učenci zamenjali rabljeno družabno igro za kako novo, manj poznano.

Nato pa smo prisluhnili pevskim zborom, ki so nam z božičnimi pesmimi pričarali praznično vzdušje. Tem pa so se pridružili tudi pleslci in glasbeniki, ki so popestrili prijetno prireditev.

Razveselile so nas tudi učiteljice, ki so v okviru pevskega zbora Mavrica zapele tri pesmi. Tudi njih je, tako kot ostale nastopajoče pevske zbore, vodila ga. Mojca Čebulj, družbo pa ji je delal dirigent, g. Primož Kerštanj.

Prav njima gre največja zasluga za včerajnšnji lep večer. Zahvaljujemo se tudi ge. Willewaldt, ki je pripravila učence na odlično vodenje in povezovanje prireditve, in ge. Biščević, ki je poskrbela za plesne nastope učencev naše šole.

BESEDILO: Salina Hajdinjak Šumež, 7. a, in Hana Šturm, 7. b

FOTO: Islam Begić, Maks Frelih, Hana Šturm, 7. b

 

ZABAVNE NOVOLETNE DELAVNICE

Prejšnji teden je šolska svetovalna služba organizirala novoletne delavnice za vse učence s posebnimi potrebami na naši šoli. Učenci so izdelovali novoletne voščilnice, darilne škatlice, najbolj pa jih je navdušila izdelava zimskih pingvinov! Več si lahko ogledate v slikah.

BESEDILO in FOTO: ga. Monika Kalman

V MUZEJU ILUZIJ IN NA KNJIŽNEM SEJMU

Učenci predmetne stopnje, ki smo pridno brali knjige za Finžgarjevo bralno značko, smo za nagrado odšli v Ljubljano v Muzej iluzij in na ogled knjižnega sejma. Najprej smo se sprehodili po mestnem jedru in si ogledali številne znamenitosti. Med njimi tudi kip največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, kopijo Robovega vodnjaka, se  sprehodili po znamenitem Tromostovju, se spogledali s Primičevo Julijo in že kmalu prispeli do Muzeja iluzij. Tam so nas razdelili v dve skupini. Na začetku ogleda smo si v prvem nadstropju ogledali sobo, v kateri izgleda, kot da si obrnjen na glavo, droben prostor, imenovan disko, kjer je bilo polno nenavadnih odsevov …

V drugem nadstropju pa smo se lahko sprehodili po vrtiljaku, v katerem imaš občutek, da se ti močno vrti. Več pa ne bomo razkrili, saj vam priporočamo, da si muzej čim preje ogledate!

Nato pa smo se odpravili na tradicionalni 33. Slovenski knjižni sejem. Le-ta je potekal od 22. do 26. novembra 2017 v Cankarjevem domu. Simbol letošnjega sejma je bila podoba Martina Krpana na kobilici. V rokah drži kij in mesarico, dodali pa so mu še rdečo knjigo. To povest  je napisal slovenski pisatelj Fran Levstik. Letos poteka 100 let od izdaje, ki jo je s podobami opremil slikar Hinko Smrekar.

Sprehodili smo se med stojnicami, obogatenimi z raznovrstnimi knjigami. Kakšno smo zgolj prelistali, marsikatero kupili zase ali pa jo bomo komu podarili za praznično darilo.

BESEDILO in FOTO: Hana Šturm in Lara Reškovac, 7. b

 

 

LANA IN LONI O ZELENJAVI

Konec meseca novembra so si učenci 1. razreda ogledali zanimivo gledališko predstavo.

Govorila je o tem, kako pomembno je za naše zdravje jesti zelenjavo. Seveda pa igra ni bila zgolj poučna, ampak tudi zelo zabavna, tako da je ura najmlajšim šolarjem prav hitro minila.

Po končani predstavi so učenci povedali, kdo jim je bil bolj všeč – Lana ali škrat Loni. Težko so se odločili, a na koncu je prevladalo mnenje, da je bil Loni bolj navihan in zato jim je bil tudi bolj všeč.

BESEDILO in FOTO: Dalija Hajrlahović in Nika Podlipnik, 7. b

 

Hokejist Dejan Varl: “Učiš se iz napak, vsaka izkušnja je pomembna, saj tako postajaš boljši!”

Konec novembra nas je obiskal gospod Dejan Varl, jeseniški hokejist in trener. Prijazno se je odzval povabilu učiteljice Bojane Osenk Martinjak in nam opisal svojo kariero.

Dejan Varl se je rodil 3. julija 1973 na Jesenicah. Otroštvo je preživel na Plavžu, kjer je imel veliko prijateljev. Igrali so košarko, nogomet,  plezali po drevju in se zabavali. Pravi, da ima na svojo mladost zelo lepe spomine.

Hokejske tekme je začel obiskovati že zelo zgodaj, saj ga je oče vzel s seboj skoraj na vsako tekmo. Tako se je navdušil za hokej in s šestimi leti začel obiskovati hokejsko šolo. A je ni dolgo obiskoval. Treningi so bili na sporedu ob 6. uri zjutraj in oče mu je dejal, da se tega ne bo šel več. Tako je naneslo, da je začel igrati namizni tenis. Hokej je do desetega leta pustil ob strani, nato pa se je ponovno vrnil na led.

Kot šolar je obiskoval Osnovno šolo Toneta Čufarja Jesenice in bil do 5.  razreda odličen in marljiv učenec, potem pa … Prve simpatije so mu zmešale glavo, ocene so začele pešati in spet je nastopil oče. Rekel mu, da če ne bo priden v šoli, lahko kar pozabi na hokej.

Ko se je odločal za srednjo šolo, je bila pomembna le ena stvar, in sicer da bo lahko nemoteno igral hokej. Mama mu je svetovala komercialno šolo v Kranju, kamor je hodila prijateljičina hči, smučarka. Na informativni dan ni mogel iti, ker si je na smučanju poškodoval nogo, zato je tja šel kar oče sam. Ko je prišel domov, mu je rekel, da na to šolo ne bo hodil, da je preveč ‘kavbojska’. Zato se je vpisal na jeseniško strojno šolo. V  prvem letniku pa je skoraj obupal, saj je  bilo hokejskih obveznosti vedno več in kar naenkrat se je v redovalnici znašlo pet “cvekov”. “Hotel sem se prepisati na zdravstveno šolo, a sem na koncu vseeno ostal na strojni in jo z rahlim zamikom pozneje tudi končal,” je dejal Dejan, ki je najbolj užival na urah zgodovine in geografije. “Vedno sem govoril, da bi šel zgodovino tudi študirat, a se mi je politična snov, ki je prišla na vrsto po obdobju Kraljevine, tako zamerila, da sem to misel opustil.”
V sklopu šolanja na strojni šoli je izkusil tudi delo v tovarni in takoj je vedel, da tam nikoli ne bo delal. Spoznal je, da mora delati nekaj dinamičnega. Že v rosnih dvajsetih je točno vedel, kaj ga čaka po koncu aktivne kariere − trenersko delo.

Svojo profesionalno pot je začel pri domačem klubu HK Acroni Jesenice v sezoni 1990/1991 kot centralni napadalec, nato pa je igral kot branilec. V sezoni 1999/2000 sta s Petrom Rožičem (soigralcem) prestopila v klub Phoenix Mustangs severnoameriške lige WCHL, kar je bila zanj posebna izkušnja. Mesto leži na robu puščave, ljudje se ves čas preseljujejo, božič in novo leto je preživel v kratkih hlačah, za novoletno jelko pa je okrasil kaktus. Tam se je veliko naučil, od kuhanja, pranja, likanja … Naslednje  leto se je vrnil in ostal zvest jeseniškem klubu, s katerim je v osemnajstih sezonah osvojil sedem naslovov državnega prvaka, več let je bil tudi kapetan.

Za jugoslovansko mladinsko reprezentanco je nastopil na dveh evropskih in enem svetovnem mladinskem prvenstvu. Za slovensko člansko reprezentanco pa je nastopil na sedmih svetovnih prvenstvih, med letoma 1995 in 1997 ter 2005 in 2008.

Po koncu sezone 2008/2009 se je upokojil, 16. avgusta 2009 je odigral poslovilno tekmo na prijateljski tekmi proti beljaškemu klubu VSV EC v Podmežakli. Varl je ostal v klubu kot pomočnik trenerja.

Danes je trener U20 (igralci stari od 18 do 20 let).

V svoji karieri je obiskal veliko sveta, od ZDA, Kanade, evropskih držav, vse do Rusije. Dejan pravi, da smo lahko ponosni na svojo prelepo Slovenijo in da premalo cenimo to, kar nam naša domovina nudi.

Oprema hokejista je kar obsežna. Tehta približno 2 kg, ko pa je igralec uigran in preznojen, je teža tudi do 5 kg. Dres sestavljajo kratke hlače, majica, pajkice, ščitniki. Čez nožne ščitnike oblečejo »štucne« in široke hlače. Ščitniki so tudi ramenski in komolčni, ki jih pokrijejo z dresom. Sledi čelada z vezirjem (mladi imajo obvezno mrežico), vratni ščitniki (slinček), guma za zobe, drsalke in palica. Zadaj in ob strani hokejist nima zaščite.

Na koncu  pa nas je spodbudil in dodal: »Vsak šport terja celega človeka. Prostega časa je malo. Treniraš s srcem, zaradi svoje lastne želje, lastnega prepričanja. Učiš se iz napak, vsaka izkušnja je pomembna, saj tako postajaš boljši!«

BESEDILO in FOTO: Hana, Kaja, Živa, Ervina, Melisa, Hana – učenke izbirnega predmeta etnologija in ga. Bojana Osenk Martinjak

JESENSKI MESECI V NAŠI KNJIŽNICI

Na poti v knjižnico nas pozdravi zeleni otoček. Pogled skozenj nas opozori na dogajanje v knjižnici.

Letos praznujemo 100. obletnico izida 1. izvirne slovenske slikanice Martin Krpan. Leta 1858 je Fran Levstik napisal povest Martin Krpan, prvo pomembnejše delo slovenske pripovedne proze. Z ilustracijami Hinka Smrekarja je prvič izšel 59 let kasneje, leta 1917, in velja za prvo izvirno slovensko slikanico.

Pripravili smo tudi razstavo najlepših slovenskih slikanic. Na razstavnem panoju je dobilo mesto le nekaj slovenskih  slikanic, po katerih učenci pogosto segajo. To so slikanice, ki burijo otrokovo domišljijo, bogatijo njegov besedni zaklad, ga tolažijo in vzgajajo, širijo mu obzoje in še marsikaj. Pozornost vzbudijo tudi  z estetsko ilustracijo.

Na hodniku pred učilnicami slovenščine je tudi letos nastala razstava o Čufarju. Učenci so zbrali življenjepisne podatke o njem in njegova dela. Predstavili so ga na plakatih in v oddaji  šolskega radia. Tudi učenci pri likovnem pouku so se izkazali z risanjem njegovega portreta. Ustvarjali so z barvnimi kredami in svinčnikom.

BESEDILO in FOTO: ga. Marjetka Noč