Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Šejla Bešić

OSTATI ZDRAV IN SREČEN

V četrtek, 26. 11. 2015, smo učenci 8. a razreda prisluhnili predavanju o zdravju pubertetnikov, ki ga je vodila ga. Ksenija Noč. Pogovarjali smo se o ustrezni prehrani, osebni higieni, se nasmejali nadležnim mozoljem in se posvetili spoštovanju drug drugega in sebe.

IMG_1193

Raziskave so pokazale, da se mnogo najstnikov nezdravo prehranjuje, zato smo večino časa namenili prav tej temi. Vsak od nas bi moral na dan popiti 2 l vode in opustiti sokove. Prav tako se prezgodaj srečujemo z alkoholom, kar pa je popolnoma nepotrebno.

IMG_1194

Nato pa smo se razdelili v pare. Delavnica je potekala tako, da je vsak udeleženec na list narisal svojega sošolca, s katerim je bil v paru. Ob risbi smo zapisovali pozitivne lastnosti sošolca in zanimivo je bilo, kako so nas nekateri opisi presenetili. Šele takrat smo se zavedali, kako prav bi bilo, da bi se bolj pogosto družili med seboj.

Predavanje smo zaključili s pogovorom o pomembnosti določenih stvari v življenju in ogledu zelo zanimivega kratkega filma.

 

BESEDILO: Šejla Bešić, 8. a

FOTO: Lea Jokić, 8. a

Mmmm, kako je dobro! (Tradicionalni slovenski zajtrk)

V petek, 20. novembra 2015, smo že četrtič obeleževali dan slovenske hrane, s katerim želimo opozoriti ljudi na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Ena izmed pomembnih aktivnosti dneva slovenske hrane je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga v šolah in vrtcih izvajali že peto leto zapored.

IMG_1064 (2)

Ta dan smo imeli na voljo brezplačen zajtrk, ki je bil sestavljen iz medu, bio masla, zaseke, ajdovega kruha z orehi, bio mleka in bio jabolka. Vsa živila so bila slovenskega porekla, pridelana oz. predelana na Gorenjskem.

IMG_1077

Tudi kosilo je bilo značilno slovensko, saj je bil jedilnik sestavljen iz domače bučne juhe, kranjske klobase, kisle repe in pretlačenega krompirja.

Zajtrk in kosilo sta bila zelo okusna. Prav prijetno je bilo videti toliko učencev in tudi odraslih, ki so z veseljem posegli po slovenskih dobrotah.

IMG_1080 (2)

Tudi letos je dogodek potekal pod vodstvom ge. Saše Femc Knaflič. Prav njen in osebju v kuhinji pa gre zahvala za to, da smo se dobro in zdravo najedli!

IMG_1103 (2)

BESEDILO: Margerita Grune, Šejla Bešić in Lea Jokić, 8. a

FOTO: Tamara Brkić in Anja Žunec, 8. a

 

SMO ZASVOJENI S TEHNOLOGIJO?

V prejšnjem tednu smo učenci predmetne stopnje prisluhnili predavanju o varni uporabi interneta in o zasvojenosti s tehnologijo. Tako smo v sredo, 11. 12. 2015, prišli na vrsto tudi učenci  8-ih razredov.

IMG_0957

Prepričana sem, da danes skoraj nihče ne more zdržati brez tehnologije niti en dan, saj vse preveč časa preživimo ob pametnih telefonih, računalnikih, tablicah in podobnem. Predavanje je vodil prijazen gospod Sašo, ki nam je povedal vse o varnosti na spletu in varni uporabi socialnih omrežij, kot sta npr. Facebook in Twitter. Ogledali smo si videe, v katerih je prikazano, kako lahko prekomerna uporaba tehnologije povzroči slab odnos do staršev in prijateljev, poslabšanje učnega uspeha v šoli itd. Pridno smo poslušali, saj je bila tema zelo zanimiva in aktualna, hkrati pa smo se spraševali, ali morda nismo s to tehnologijo že zasvojeni. No, na to vprašanje si bo moral odgovoriti vsak sam, vsekakor pa si bomo zapomnili, da zaradi prekomerne uporabe tehnologije ne smemo zanemariti šole, prijateljev, druženja z njimi in vsega tistega, kar še radi počnemo.

FOTO: Lea Jokić, 8. a

BESEDILO: Šejla Bešić, 8. a

Sedmošolci na taboru

V ponedeljek, 30. 3. 2015, smo se učenci 7. a in 7. c razreda odpravili na težko pričakovni tabor na Pohorje. Veselili smo se, da bomo s sošolci pet dni skupaj preživeli na drugem koncu Slovenije.

Ko smo po dolgi vožnji prispeli v Dom Planinka, smo se razporedili po sobah in odšli na kosilo.

 051

Sledila je predstavitev dela po posameznih dneh.

037

Iz dneva v dan so dejavnosti postajale  zanimivejše. Tako smo že prvi dan iskali žuželke in se o njih naučili nekaj novega. Vsak dan so po večerji sledile zanimive ure druženja. Ko je napočil čas za spanje, pa smo morali ugasniti luči v sobah in se odpraviti spat. Učiteljice so preverile, če smo res v svojih posteljah, in večkrat se je zgodilo, da smo tudi kako slišali, saj smo se v sobah smejali in kar nismo hoteli zaspati. Zato pa je bilo toliko težje zjutraj, ko nas je navsezgodaj čakala jutranja telovadba.

046

Včasih je telovadbi sledil tudi daljši pohod. Tako smo se odpravili na nordijsko hojo, šli do potočka, kjer smo iskali pokazatelje čiste vode … Najbolj zabavno pa je bilo popoldne, ko smo imeli na sporedu različne aktivnosti – naredili smo bivak iz vej, kurili ogenj, si z ogljem risali po obrazu …

116 154

094  052

No, ni pa manjkalo niti prave zabave, s katero smo si popestrili četrtkov večer. Nekateri izmed nas so plesali, drugi peli, nekaj učencev pa nas je zabavalo s komičnimi predstavami. Zadnja noč je bila res nekaj posebnega, saj smo, kot radi rečemo, zelo dobro “žurali”.

185 200

Napočil je petek in žal smo že morali domov. Veseli pa nas, da smo preživeli lep teden med sošolci in prijatelji.

FOTO: ga. Špela Gregorčič, razredničarka 7. a

Besedilo: Šejla Bešić, 7. a

 

Pikin dnevnik (zapisala Patricija)

Moje ime je Pika Nogavička in sem najmočnejša deklica na svetu. Živim sama v vili Čira čara. Na vrata moje vile sta potrkala moja najboljša prijatelja Tomaž in Anica. Od ostalih otrok se razlikujem po tem, da imam po ličkih pegice, oranžne lase spete v dve kiti, ki štrlita vsaka na svojo stran. Imam dve različni nogavici in čevlja kot dva velika čolna. Ves čas me spremljata moja hišna ljubljenčka, opica Ficko in bel konj z velikimi črnimi pikami.

Naslednji dan sem šla na podstrešje. Anica me je vprašala, kje sem. Odgovorila sem ji, da sem na podstrešju, ko mi je kar naenkrat padla škatla na glavo. Snela sem jo. Tomažu in Anici sem rekla, naj pogledata, kaj sem našla. Anica in Tomaž sta v škatli zagledala potico. Ko sta prijatelja zagledala, kakšen nered sem naredila, je Tomaž rekel, da tako ne more ostati. Lotili smo se pospravljanja. Nato smo odšli v hišo in si spekli jajca. Ko smo pojedli jajca, smo odšli spat.

Naslednje jutro, ko sta Tomaž in Anica vstala, sta me vprašala, kdaj gremo v šolo. Odgovorila sem jima, da jaz ne grem in naj gresta kar sama. Ostala sem doma. Kar naenkrat pa sta se pred vrati pojavila policista in zahtevala, da odidem v šolo. Odgovorila sem jima, da ne grem. Policista sem vprašala, zakaj bi hodila v šolo. Odgovorila sta mi, da se lahko v šoli marsičesa naučim. Ko sta se Tomaž in Anica vrnila iz šole, sta me vprašala, kaj se dogaja. Povedala sem jima, da ne želim odrasti, saj hočem biti še otrok.

Anica in Tomaž sta hodila v šolo. Tomaž mi je večkrat vprašal, zakaj ne hodim v šolo. Odgovorila sem mu, da zaradi tega, ker ni novoletnih počitnic. Tomaž mi je rekel, da to ne drži, kajti vsi učenci imajo novoletne počitnice. Tako sem se odločila, da bom začela hoditi v šolo.

Patricija Dobravec, 2. č

Zima

Vsa lepa, zaspana,

je tiha poljana,

s snegom postlana.

Mrzel veter

prek nje se vije,

zdi se, da joče,

da prosi, vzdihuje …

 

V daljavi otroški

smeh se čuje:

“Zima je tu,

naj nihče ne miruje!”

 

Hitro po smuče,

drsalke, sani,

staro in mlado

na plan že hiti.

 

Ema Čatak,  4. a