V letošnjem šolskem letu sva Domen in Marko obiskovala dodatno dejavnost za nadarjene učence, ki jo je vodila učiteljica Sabina Rekar. Spoznavali smo zgodovino Afrike, saj o tem pri rednih urah zgodovine izvemo bolj malo. Ker je tema zelo obsežna, smo s pomočjo časovno-zgodovinskega zemljevida, ki smo ga našli na spletu, pregledali glavne dogodke, ki so zaznamovali celino od prazgodovine do 21. stoletja. Ugotovili smo, da so na afriški celini pred kolonializmom obstajala številna kraljestva. Učiteljica nam je predstavila kraljestvi Zulu in Nubia, Marko se je posvetil kraljestvu Zimbabve, Domen pa Etiopiji.
Zanimala nas je tudi zgodovina Egipta, zato smo povabili na razgovor učiteljico Lindo Ropret, ki je nekaj časa živela v turističnem naselju med Sharm el Sheikhom in Port Saidom ob delti Nila.
Objavljamo del pogovora z učiteljico:
Zakaj ste se preselili v Egipt?
Želela sem spoznati, kako živijo ljudje drugje po svetu. Egipt je bila najcenejša možnost do popolnoma drugačnega načina življenja od našega.
Kje ste živeli? S čim ste se tam preživljali?
Živela sem v Egiptu med Sharm el Sheikhom in Port Saidom ob delti Nila. Delala sem kot vodja recepcije v potapljaškem centru. Leta 2010 je prišlo do upada turizma zaradi napada morskega psa na nemško turistko. Hodila sem na enodnevne izlete v Jeruzalem kot vodička Italijanov. Na izraelski meji sem imela veliko težav zaradi muslimanskega imena Hasan v mojem potnem listu, na meji s Sirijo pa s pečatom Izraela v potnem listu.
Kakšna so egipčanska imena in priimki?
Egipčani nimajo priimkov, imajo svoje ime in potem očetovega, ime dedka, pradedka … V dokumentih imajo zapisanih prvih pet imen.
Kakšno hrano uživajo v Egiptu?
Hrana je izredno dobra, a pogosto uporabljajo maščobo. Znana jed je ful – rjav fižol, skuhan in pretlačen, ki mu je dodan tahino (mleto sezamovo seme) ali pa je polit z oljem. Kruha v hlebcih ne poznajo, jedo aish, tj. nekvašen kruh. Svinjine nimajo. Obstaja le v Sharm El Sheikhu, kjer zaradi turizma uvažajo pakirano svinjino, sicer pa jedo govedino, največ pa pojedo ovčetine. Tameya je mlet fižol, ki ga začinijo in ocvrejo kot polpet. Fetir je bureku podobno testo, nadevano z belim ovčjim ali s kravjim sirom in zamešano z zelenjavo, ki ga pojedo kot sendvič. Na fetir včasih namažejo tudi med. Bogati Egipčani pojedo precej mesa, revni ne, ker si ga ne morejo privoščiti.
Kako Egipčani skrbijo za higieno?
Meso visi na soncu, kjer se pasejo muhe … Higiena je kljub petkratnemu dnevnemu umivanju slaba, ulice so zelo umazane, smeti so po tleh, plastika po puščavah.
V Egiptu je veliko puščave. Ali tam kdo živi?
V puščavah živijo nomadi – beduini. V določena beduinska naselja si ne upa niti policija.
Gospe Lindi Ropret se zahvaljujeva za opravljen intervju.
Nekaj ur smo posvetili afriški kulinariki. Skuhali smo kuskus z jajčevci, s koruzo, s čičeriko in z drugo zelenjavo. Jed je popularna v Maroku, ni pa bila zahtevna za pripravo. Bila je okusna, vsebovala je veliko začimb in preprostih sestavin, a sva v jedi pogrešala meso. Ob kosilu smo pili čaja rooibos in hibiskus.
Pogovarjali smo se o verstvih v Afriki. Ustvarjali smo obredne maske. Kupili smo osnoven model maske, s papir mašejem smo spremenili obliko obraza, dodali material na brado, nos in obrvi. Ko se je maska posušila, smo jo pobarvali in okrasili z rafijo. Naše izdelke si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.
FOTO: ga. Sabina Rekar
Besedilo: Domen Miritič Dolenec, Marko Trkulja, 9. c
