Juhuhu!                                                                                                                          Počitnice so tu!                                                                                                Prej smo pridno se učili,                                                                             zdaj pa bomo se spočili,                                                                          sladkih krofov se najedli,                                                                     pustne maske si nadeli!

Z današnjim dnem pričenjamo težko pričakovane zimske počitnice. Učenci šolskega novinarstva vsem učencem, njihovim bližnjim ter zaposlenim šole želimo veliko veselja in uživanja na snegu in soncu.

Te besede je v 20. stoletju zapisal francoski pisatelj in politik Andre Malraux. Nagovarja nas k temu, da mora vsak izmed nas gojiti kulturo, svojo lastno ali kulturo naroda, ki jo s ponosom pokaže drugim.

Z verzi Prešerna in slovenskih ljudskih pesmi ter s pesmimi drugih  pesnikov in skladateljev smo v petek, 24. 02. 2017, obeležili slovenski kulturni praznik in mesec kulture.

Na oder so stopili pevci šolskega pevskega zbora, glasbeniki z različnimi inštrumenti, prisluhnili pa smo tudi izvrstnim deklamacijam.

Iskrene čestitke vsem nastopajočim in mentoricama, ge. Mojci Čebulj in ge. Urški Willewaldt.

BESEDILO in FOTO: ga. Mateja Cuznar Zadnik

Otroški parlament je oblika sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje znanj o človekovih in državljanskih pravicah.

Letošnja širša tema otroškega parlamenta je Otroci in načrtovanje prihodnosti. Predstavniki razredov od 5. do 9. razreda smo se skupaj z mentoricama, gospo Andrejo Jalen in gospo Matejo Cuznar Zadnik, osredotočili na eno izmed možnih ožjih tem, in sicer na temo Mi in prihodnost našega okolja. Tako smo se v prvi polovici leta sestajali predstavniki razredov in se pogovarjali o večih podtemah, ki so vezane na okolje in njegovo varovanje.

V sredo, 22. 02. 2017, pa je v dvorani šole potekal šolski otroški parlament. Gostili smo tri gospe, in sicer učiteljico naše šole, gospo Saša Femc Knaflič, ki se ukvarja z zdravo prehrano, gospo Polona Petrovič Erlah iz Društva za Naravo – Jalovec ter gospo Sašo Mlakar iz društva Alpe Adria Green. Prav vse so z veseljem prisluhnile predstavitvi plakatov, ki so jih pripravili učenci, in odgovarjali na njihova vprašanja.

Pogovarjali smo se o zelo zahtevni temi. Globalno segrevanje, ki je posledica človekovega neodgovornega ravnanja z naravnimi dobrinami, je očitno in nam grozi s svojimi posledicami. Ne smemo si zatiskati oči in se izgovarjati, da smo še premladi. Kljub temu da so okoljski problemi veliki, učenci pa smo še mladi, imamo veliko volje, da ohranimo naše okolje čim bolj zdravo.

Krepiti moramo svoje znanje, da bomo lahko izumljali nove materiale, nove tehnologije, ki okolja ne bodo onesnaževali. Nekaj konkretnega pa lahko naredimo že danes ali jutri – npr. ugasnemo luč, ko ni potrebno, da gori, organiziramo očiščevalne akcije … Veliko idej smo dobili tudi danes, ko smo se pogovarjali skupaj z našimi gostjami.

BESEDILO: ga. Andreja Jalen in ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: Maj Benić, 9. a

Naši prvošolčki so si v začetku meseca februarja ogledali predstavo Žabji kralj. Polni pričakovanj so se posedli po dvorani šole in nestrpno pričakovali zečetek gledališke igre.

Že med njihovim pozornim spremljanjem predstave sva opazili navdušenje. V smeh jih je spravil predvsem žabec, družbo pa so mu delali še princesa, kralj in dvorni norček.

Princesa je morala žabca poljubiti, kar je bilo otrokom strašansko zanimivo. Ker pa so šolarji tako pridno spremljali igro, so si celo prislužili aplavz nastopajočih.

BESEDILO: Zala Benić, 7. c

FOTO: Zala Benić, 7. c , Daša Sekardi, 7. b

Pred mesecem dni smo pisali o ogledu opere Brundibar in različnih muzejev v Ljubljani. Naš današnji članek pa je povezan z ogledom Narodnega muzeja v Ljubljani.

Takoj po vstopu v muzej smo si ogledali zanimiv deblak, ki je svojo obliko ohranil še iz časov koliščarjev, saj je obtičal v močvirju. Nato smo si ogledali vaško situlo, posebej zanimiva pa je bila prazgodovinska piščal iz kosti mamuta. Zraven piščali so bili kamni, ki so jih uporabljali kot orodje. Tam, kjer smo si ogledali stvari Rimljanov, je bilo veliko vaz. Videli smo tudi izjemno redko punčko iz kosti. Bojna in jahalna oprema sta bili zanimivi, a tudi zelo težki. Oblačila Rimljanov so bila sestavljena iz moškega oblačila in oblačila za žensko.

Naša sošolca sta se po navodilih oblekla v oblačila Rimljanov. Oba sta si najprej nadela rdečo majico, ki sta jo prepasala z vrvjo. Edina razlika pri tem je bila, da so ženske imele dve vrvi, moški pa eno. Ruto so si ženske nadele predvsem takrat, ko so zapustile dom. Možje pa so za posebne priložnosti nosili na svojevrsten način zavezano tuniko.

BESEDILO: učenci 7. c

FOTO: ga. Maja Kamenščak

Slovenski kulturni dan praznujemo 8. februarja, v spomin na leta 1849 umrlega pesnika Franceta Prešerna. Praznik imenujemo tudi Prešernov dan, praznovati pa smo ga začeli leta 1945. Ohranil se je tudi v novi državi, leta 1991 pa smo ga razglasili za dela prost dan. Tudi na naši šoli ohranjamo tradicijo in se našega največjega pesnika spomnimo z radijsko oddajo, kulturno proslavo, kar nekaj besed pa mu namenimo tudi pri pouku slovenščine.

BESEDILO: Daša Sekardi, 7. b, in Zala Benić, 7. c

FOTO: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/b/b0/Pre%C5%A1ern-Goldenstein.jpg

…………………………………………………………………….

Slovenci smo verjetno edini narod na svetu, ki je med svoje državne praznike zapisal kulturni praznik. 8. februar je dan, ko se spominjamo naših velikih pesnikov, pisateljev in drugih ustvarjalcev, ki so orali ledino jeziku, ki je danes eden od uradnih jezikov Evropske unije. To je dan, ko se spominjamo velikega pesnika Franceta Prešerna, in dan, ko se sprašujemo, kako je bilo s kulturo nekdaj, kako je danes in kako bo jutri.

Pogosto rečemo, da je naša Slovenija nastala na krilih kulture. Zato se z nostalgijo in spoštovanjem oziramo na velike Slovence in Slovenke; pesnika Franceta Prešerna; duhovnika in avtorja prve slovenske knjige Primoža Trubarja; pisatelja, pesnika in politika Ivana Cankarja; svetovno popotnico in pisateljico Almo Karlin; arhitekta svetovnega slovesa Jožeta Plečnika; slikarko Ivano Kobilico in še mnoge druge, ki so »hrepeneli dočakat dan, …«

Danes lahko rečemo, da je kulturni dan praznik vseh nas, kajti vsi mi oblikujemo in zaznamujemo kulturo svojega naroda.

Slovenski kulturni praznik praznujemo na dan, ko je leta 1849 umrl naš največji pesnik France Prešeren. Gotovo ste se že kdaj vprašali, zakaj praznujemo smrt nekoga in ne rojstva.

Ena izmed teorij pravi, da ob rojstvu še nismo prepoznani, saj nismo še nič ustvarili. Skozi življenje nekateri posamezniki ustvarijo pomembne dosežke, zato postanejo prepoznavni in njihova smrt zato pretrese veliko ljudi. France Prešeren je umrl kot velik pesnik svetovnega formata, zato kulturni praznik praznujemo na dan njegove smrti. Od leta 1945 je 8. februar uradni praznik, dela prost dan pa je od leta 1991.

Pogosto pravimo, da smo majhni, da nas je le 2 milijona. In res so mnogoštevilčnejši narodi in res so države, katerih območje je nekajkrat večje od Slovenije. Ampak noben narod ne more biti večji od drugega. Vsak je poseben in velik. Za vsakim se skriva nešteto usod, ljudi, ki so se žrtvovali, ki so videli dlje, ki so si upali in ki so verjeli.

Noben narod s tako dolgo tradicijo, s svojim jezikom, ki se edini ponaša z dvojino, s tolikimi ljudskimi šegami in navadami ter z množico svetovno priznanih profesionalnih in ljubiteljskih poustvarjalcev ni majhen. Velik je tudi zato, ker je kljuboval desetletjem in stoletjem preganjanja in zatiranja, ker je bil trden kakor hrast; ker je stal in obstal. Samo narod, ki se zaveda svojega bogastva, svojih posebnosti in svojih kvalitet se lahko ohrani, razvija in izstopa v krogu mnogih narodov.

Kultura ni samo praznik, operna predstava ali koncert. Kultura je tudi vse tisto kar živimo vsak dan. Naši odnosi, prijateljstva, kritike, veselje, delo, spoštovanje do drugih, strpnost, zadovoljstvo. Kultura je tudi to, da ne tarnamo, ko v resnici ni hudo, ampak se znamo veseliti in biti hvaležni za vse, kar nam je dano. O svojem življenju, o svojih načrtih in prihodnostih odločamo sami. Vsak zase. Le nekaj poguma je treba, inovativnosti, drznosti, spoštovanja, veselja do življenja in stvarstva. Življenje je narejeno tako,da nam vedno znova daje priložnosti in nas postavlja pred nove izzive. Izbira je naša.

Mi danes smo vse tisto, kar se je dogajalo v stoletjih do tega trenutka in smo tudi del tistega, kar se bo dogajalo v prihodnje. Zato bodimo na to ponosni in se zavedajmo posebnosti in edinstvenosti časa, v katerem živimo. Bodimo ponosni na svoje korenine, bodimo ponosni, da smo Slovenci in bodimo veseli naših sosedov, prijateljev, znancev, pa tudi kritikov in tistih, ki nam niso najbolj pri srcu. Tudi oni so košček, ki sestavlja MOJO, TVOJO, NAŠO domovino.

Jutri, je v vsej Sloveniji »Ta veseli dan kulture« –  brezplačno si lahko ogledate razstave v večini muzejev, predstave v gledališčih in še kaj. Prosite starše, da si skupaj ogledate katero od ponujenih dogodkov in postanite kamenček v letošnjem kulturnem mozaiku.

Pripravili učenci Gledališkega kluba pod vodstvom mentorice ge. Urške Willewaldt