V torek, 12. 11. 2019, so se nekateri naši devetošolci v spremstvu šolske pedagoginje odpravili na Gimnazijo Jesenice.

Najprej so se zbrali v telovadnici gimnazije, kjer jih je pozdravila ravnateljica šole. Nato so si ogledali predstavitev zgodovine olimpijskih iger.

Tisti učenci, ki jih je bolj zanimal splošni program, so se posvetili slovenščini, matematiki in angleščini, tisti pa, ki so bolj športne narave in bi radi šolanje nadaljevali v športnem oddelku, pa so se pomerili v štafeti, skoku v daljino in v metanju balinčkov.

Namen ogleda jeseniške gimnazije je bil tako dosežen. Učenci so začutili, kako poteka pouk na obeh programih in kaj se od dijakov pričakuje.

BESEDILO: Neža Marija Vavtar, 7. b, in Maša Malovrh, 7. č

FOTO: ga. Sabina Rekar

Šestošolci so na zanimivem tehničnem dnevu spoznali osnove vezenja, se z učiteljicami pogovorili o narodnem okrasju na Slovenskem in korajžno vtaknili sukanec v šivanko in se preiskusili v vezenju.

Poleg vezenja pa so ustvarjali tudi z glino. Oblikovali so relief v glino in tudi tokrat so morali paziti, da so upodobili katerega izmed slovenskih narodnih vzrocev.

Učenci so uživali in zelo lepo ustvarjali. Povedali so nama, da jim je bil tehnični dan všeč, saj so se naučili nekaj novega, poleg tega pa so domače lahko razveselili z lastnim izdelkom.

BESEDILO IN FOTO: Loti Rode in Neža Klarić, 7. č

Letos bomo pri zgodovinskem krožku raziskovali poklice nekoč in danes. Tako nas je v torek, 5. 11. 2019, obiskal gospod, ki je zadnjih dvajset let opravljal delo kriminalista s področja gospodarske kriminalitete. Pogovor je potekal po pouku v učilnici zgodovine. Učenci zgodovinskega krožka tako objavljamo intervju, v katerem boste kaj več izvedeli o omenjenem poklicu.

Kaj je gospodarski kriminal?

Gospodarski kriminal je pohlep določenih ljudi po dobičku. Ponavadi imajo taki ljudje možnost odločanja in so na vodilnih položajih. So storilci kaznivih dejanj, zato jih preganjajo.

Kako postati (gospodarski) kriminalist?

Potrebno je zaključiti srednjo šolo in prvo stopnjo izobrazbe. Če želiš postati inšpektor, moraš zaključiti fakulteto.

Zakaj se je razvila gospodarska kriminalistika?

Večina ljudi živi od svojega dela, vendar je v vsaki družbi nekaj odstotkov takih, ki skušajo živeti na račun drugih. Za to je bila ustanovljena policija.  Prvo policijo je v naših deželah  (Avstrijski monarhiji) ustanovil cesar Franc Jožef l. leta 1850. Imenovala se je žandarmerija.

V današnjem času z uporabo mobitelov in računalnikov se je število gospodarskega kriminala povečalo, storilce pa tudi hitreje ujamejo. Sedež gospodarskih kriminalistov za Gorenjsko je v Kranju. Tesno sodelujejo s policijo. Zaposlujejo veliko strokovnjakov, največ je računalničarjev. Ukvarjajo se tudi z drogo, trgovino z ljudmi, terorizmom, nasiljem, spolno kaznivimi dejanji, mladostniškim kriminalom …

Kakšna je odgovornost mladih?

Od 14. leta starosti si za kriminalna dejanja odgovoren sam. Pri obravnavi sodelujejo starši in center za socialno delo. Med 14. in 16. letom starosti si t. i. mlajši mladoletnik, kar pomeni, da morajo biti na razgovorih prisotni tudi starši. Med 16. in 18. letom starosti, ko si starejši mladoletnik, pa razgovori potekajo že brez staršev. Jasno pa je, da po 18. letu starosti prevzemaš odgovornost za vsako dejanje.

Pa še nekaj razlag, za lažje razumevanje kriminala.

Kriminal je latinska beseda in pomeni krivdo.

Kriminalec je storilec hujših kaznivih dejanj.

Tatvina je kraja – nezakonita prilastitev tujega premoženja (mala tatvina do 5000 €, velika tatvina nad 5000 €).

Rop je tatvina, pri kateri kriminalec uporabi silo.

Goljufija  je prevara.

Gospodarski kriminal:

• Finančni – pranje denarja (protipravno pridobljen denar).
• Korupcija – podkupnina

Zapisali: Naja, Zoja, Enej, Emir, Leonit, Blaž in Matija

Učenke, ki smo si v letošnjem šolskem letu izbrale ples kot izbirni predmet, smo se v mesecu oktobru udeležile dobrodelne prireditve Jeseniške šole za lepši jutri.

V naši plesni skupini smo nastopile učenke od 4. do 7. razreda. Predstavile smo se z več plesi in bile deležne velikega aplavza.

No, poleg nas so nastopili tudi pevci, nekatere je  spremljala inštrumentalna glasba, prisluhnili smo pevskim zborom, med nastopajočimi pa sta bila tudi Chorchyp, znani raper iz Kranjske Gore, in uspešna jeseniška pevka Alja.

Po prireditvi, ki je trajala približno uro in pol, smo se nastopajoči  še malo družili in posladkali z dobrotami. Predvsem pa smo bili vsi veseli, da nam je dobrodelna prireditev odlično uspela in da bomo z zbranimi denarnimi sredstvi tudi tokrat lahko pomagali tistim, ki našo pomoč najbolj potrebujuejo.

BESEDILO: Sara Kazić, 7. a

23. 10. 2019 smo se učenci zgodovinsko raziskovalnega krožka Zoja, Naja, Leonit, Enej in Emir (vsi učenci 8. a) udeležili projekta UNESCA Moja stran Mojstrane.

Zbrali smo se v OŠ 16. decembra Mojstrana,  kjer smo dobili zgibanke in nalepke. Učenci turističnega krožka so nas popeljali po Mojstrani. Pot se je začela pri Planinskem muzeju in nas vodila mimo ferate (to je zavarovana plezalna pot v ostenju Grančišča) do Bora, kjer je od leta 1927 stala skakalnica (po 2. svetovni vojni je propadla). Sprehodili smo se do parka, mimo katerega je do leta 1966 vodila železniška proga. Sprehajalna pot nas je pripeljala do Požgančevega mostu, kjer so nam predstavili zgodbo o črni mački iz Triglavskih pravljic. Na Šmerčevi hiši smo si ogledali fresko Višarske Marije, ki je označevala gostilno s prenočišči za romarje na poti na Sv. Višarje (gostilno je obiskoval  tudi Julius Kugy na svoji poti po Julijskih Alpah).

V Mruščevi hiši se je leta 1846 rodil čebelar Mihael Ambrožič. Bil je prvi, ki je po svetu razširil kranjsko čebelo.

V središču vasi smo si ogledali Trg olimpijcev, ki je posvečen olimpijcem iz Mojstrane in okolice: Mara Rekar (tekačica), Alenka Dovžan (alpska smučarka), Urška Rabič (alpska smučarka), Jure Košir (alpski smučar), Janez Polda (skakalec), Rajko Lotrič (skakalec) …

Krog smo sklenili pri Slovenskem planinskem muzeju, kjer smo si ogledali film o TNP in muzej.

Tako smo v kratkem času spoznali glavne turistične značilnosti Mojstrane.

BESEDILO: učenci zgodovinsko raziskovalnega krožka

FOTO: ga. Bojana Osenk Martinjak

V sredo, 23. 10. 2019, smo učenci predmetne stopnje odšli na pohod.

Osmošolci smo jo mahnili proti Belški planini, sedmošolci proti koči na Golici, devetošolci po Stari rudni, šestošolci pa so se se podali na Španov vrh.

Večino poti smo prehodili po makadamski cesti ali po gozdu, ki je prav sedaj zelo lepo ovit v jesenske barve.

Občudovali smo obarvano listje, modro nebo, se v času postanka greli na toplem sencu, se pogovarjali, smejali …

BESEDILO: David Zavrl, 8. c

FOTO: učitelji spremljevalci

Tretješolci so se v mesecu oktobru podali na zanimivo pot, ki se imenuje Po poteh triglavskih pravljic. Zdaj verjetno že veste, da so se odpravili v Mojstrano, vasico, ki leži tik pod našim očakom Triglavom.

Mogočna gora v svojih stenah skriva marsikatero zgodbo, o kateri je otrokom z največjim veseljem pripovedoval Bukovčan. Domačin z Dovjega je prijazno sprejel učence in jih popeljal v domišljijski svet triglavskih pravljic. Ta svet se razteza od Mojstrane do Dovjega – mimo zanimivih kmečkih hiš, nenavadnih naravnih jam, vaških posebnežev, ki znajo s svojim vedenjem in pripovedovanjem zgodb pritegniti pozornost prav vsakega poslušalca …

Naši tretješolci so poslušali, kaj povprašali, se nasmejali in čudili …

BESEDILO: ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: ga. Meta Šuligoj

Učenci izbirnih predmotov šolsko novinarstvo in filmska vzgoja smo si v sredo, 16. 10. 2019, po ogledu televizijske hiše POP TV in Hiše Evropske unije ogledali še lutkovni animirani film Bučko. Zgodba o dečku Bučku je polna vprašanj o pripadnosti družini, odnosih med odraslimi in njihovimi otroki, zaupanju, prijateljih …

V Kinodvoru nas je pričakala prijazna gospa, ki nas je najprej popeljala v svet nastajanja filma Bučko, nato pa smo si ogledali film. Po dobri uri je v dvorano vstopil gospod, ki je sodeloval pri sinhronizaciji filma Bučko v slovenščini, in nam predstavil svoje delo.

Nato pa smo se v sinhronizaciji preskusili še sami. Uf, ni bilo tako enostavno, kot smo sprva mislili. Najprej smo prehitevali z govorjenjem, nato zaostajali, vmes je kdo pozabil prebrati besedilo … No, res je bilo zabavno! Po nekaj vajah pa nam je šlo že zelo dobro.

Nazadnje pa smo se v skupinah pogovorili o filmu in njegovi sporočilnosti ter svoje misli delili z ostalimi.

BESEDILO: Maša Malovrh, 7. č, in Neža Marija Vavtar, 7. b

FOTO: g. Goran Ilić

V sredo,16. 10. 2019, smo se učenci izbirnih predmetov – šolsko novinarstvo in filmska vzgoja odpravili v Ljubljano. Kot smo že v prejšnjem članku poročali, so se naši novinarji odpravili na ogled POP TV, nekateri pa smo se odpeljali proti Gospodarskemu razstavišču. Tam blizu je namreč Hiša Evropske unije, ki smo si jo tudi ogledali.

Razkazali so nam prostore stavbe, nam razložili naloge Evropskega parlamenta in delo poslancev, spoznali pa smo tudi zgodovino Evropske unije in njeno poslanstvo.

Po končanem predavanju smo se odpravili  v pritličje, kjer nas je čakal zanimiv kviz. Razdelili smo se v skupine. Vsaka skupina je dobila list z vprašanji, odgovore pa smo poiskali s pomčjo aplikacij na namizjih.

Seveda smo na koncu vsa vprašanja tudi pregledali. Veseli smo bili, da smo bili pri reševanju še kar uspešni. Preden smo zapustili Hišo evropske unije, pa je vsak izmed nas dobil priponko Evropske unije.

BESEDILO in FOTO: Aleksandra Petrovski in Sara Bektašević, 8. b

Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo smo se odpravili v Ljubljano, kjer smo si ogledali prostore televizijske hiše POP TV. Tja smo se odpravili, da bi videli, kako poteka delo novinarjev in kako izgledajo prostori televizijske hiše, v katerih nastajajo oddaje, poročila, spletne strani …

Prijazna vodička nas je popeljala skozi prostore njihove medijske hiše. Najprej smo si ogledali prostor, v katerem snemajo oddaje 24ur, Vreme, Šport in oddajo Preverjeno. Izvedeli smo marsikaj zanimivega. Zapomnili sva si, da voditelji oddaj vsa besedila berejo s t. i. bobna. Ste vedeli, da Vreme ni posneto v živo, ampak ga posnamejo ob peti uri popoldne? Morda veste, kaj pomeni “toaster”? Ja, ni le opekač kruha, je še kaj. No, pa naj ostane skrivnost.

Ogledali smo si studio oddaje Svet na Kanalu A ter Liga prvakov. Hoteli smo si ogledati še prostor, v katerem snemajo oddajo Znan obraz ima svoj glas, a si tega žal nismo mogli ogledati, saj so ravno v času našega ogleda tam vadili za naslednjo nedeljsko oddajo. No, gospo Ano Dežman smo pa le uspeli videti!

BESEDILO IN FOTO: Loti Rode in Neža Klarić, 7. č