Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Barbara Velušček

EKSKURZIJA V POSTOJNO

Prejšnji teden, 29. 3. 2022, smo se osmošolci odpravili na ekskurzijo v Postojno in si ogledali naravne in kulturne znamenitosti v mestu in okolici.

Z avtobusom smo se ob 7.30 odpeljali naravnost v Postojno in si tam najprej ogledali Predjamski grad. Mogočni grad, vpisan celo v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu, se nam je najbolj vtisnil v spomin zaradi zgodbe o roparskem vitezu Erazmu Predjamskem.

Toda še veliko bolj so nas takoj zatem očarale lepote Postojnske jame, saj smo se nekateri vanjo podali prvič v življenju. Dan smo zaključili z obiskom muzeja, v katerem smo se na kratko poučili o kamninah, in s sprehodom po ulicah Postojne.

Domov smo prispeli okoli 16. ure. Imeli smo se super!

Besedilo: Katrin Čehajić, 8. c

Fotografije: učiteljica Linda Ropret

S soncem obsijan PRVI ZIMSKI ŠPORTNI DAN

Težko smo ga že čakali in ga končno dočakali – prvi zimski športni dan! Izvedli smo ga na sončen četrtek, 10. 2., nanj pa smo se podali učenci 6., 7. in 8. razreda.

Zjutraj smo se z avtobusi odpeljali do Kranjske Gore. Kar nekaj učencev si je tam nadelo smuči ter se pogumno spustilo po kranjskogorskem smučišču. Ostali učenci 6. in 7. razreda so se peš odpravili od Kranjske Gore do Rateč. Najstarejši, osmošolci, pa so se z avtobusom odpeljali do Planice in od tam peš krenili proti zasneženemu Tamarju.

Veseli smo, da smo skupaj preživeli prijetno dopoldne, v katerem smo poskrbeli za športno udejstvovanje in zdravje ter se hkrati zabavali, poklepetali z vrstniki, prijatelji in učitelji. Seveda komaj čakamo na drugi zimski športni dan!

BESEDILO: učenci izbirnega predmeta novinarstvo
FOTO: ga. Katja Markelj in ga. Linda Ropret

INTERVJU z našo učenko in odlično plavalko TINKARO LIPOVEC

Po rezultatih lahko sklepamo, da je hrbtno plavanje tvoja najljubša disciplina. Imamo prav?
Ja, imate prav. Hrbtno plavanje je res moja najljubša disciplina.
Kaj pomenijo kategorije, v katerih tekmuješ: kadetska, absolutna odprta?
V kadetski kategoriji tekmujemo dekleta, rojena leta 2007 in 2008, v absolutni vsa dekleta iz Slovenije, ne glede na starost (kadetinje, mladinke in članice), v odprti kategoriji pa vsa dekleta iz Slovenije in tujine, ki sodelujejo na tekmovanju.
Kateri od dosežkov tebi pomeni največ?
Vsak dosežek mi pomeni veliko, saj vem, koliko in kako sem delala zanj. Gotovo pa medalje z državnih prvenstev in mednarodnih tekem veljajo največ.
Kako dolgo pa že plavaš? Kdaj imaš treninge in kaj je pri treningih in tekmovanjih najtežje?
Plavam že slabih devet let. Treninge pa imam vsak dan od ponedeljka do petka od 6.00 do 8.00 zjutraj, ob sobotah pa od 11.00 do 13.00. Seveda mi treningi vzamejo veliko časa in so fizično naporni. A poleg tega mora vsak plavalec delati tudi na dobri mentalni pripravljenosti, ta pride do izraza na tekmovanjih, in tudi za to je treba garati.
Je težko uskladiti treninge in učenje? Imaš sploh kaj prostega časa?
Na začetku je težko, ampak ko se navadiš, gre. Imam tudi prosti čas, verjetno pa nekoliko manj kot ostali. Ko sem prosta, ta čas najraje izkoristim za druženje z družino ali s prijatelji.
Te starši podpirajo pri plavanju?
Seveda, starši so moja največja podpora. Vozijo me na treninge in tudi na tekme, za kar sem jim zelo hvaležna.
Si že kdaj hotela prenehati?
Mislim, da se to kdaj zgodi vsakemu športniku. Tudi mene je že kdaj prijelo, da bi prenehala, ampak le za kratek čas.
Kaj želiš v plavanju doseči? Kaj so tvoje največje želje?
Trenutno je moj največji cilj uvrstitev na kadetsko Evropsko prvenstvo.
Te mika še kakšen drug šport?
Šport nasploh imam zelo rada, a plavanje je bilo pri meni vedno na prvem mestu in zaenkrat ostajam pri tem.
V katero srednjo šolo se boš vpisala?
Nisem se še čisto zares odločila, razmišljam pa o Gimnaziji Jesenice, in sicer bi se rada vpisala v športni oddelek.

Skupinska slika prejemnikov medalj PK Radovljica na koncu tekmovalnega dneva

Besedilo: Lana Bektašević, Atina Kujačić, Selma Omanović, 7. A

s soške fronte v rudnik

V torek, 14. 9., smo se devetošolci odpravili na ekskurzijo po Primorski. Najprej smo si ogledali lepote Vršiča, najvišjega slovenskega cestnega prelaza z nadmorsko višino 1611 metrov.

Pot smo nadaljevali na primorsko stran, v Kobarid, kjer smo si ogledali Muzej prve svetovne vojne in italijansko Kostnico.

Ekskurzijo smo zaključili z obiskom idrijskega rudnika, kjer smo učenci z vstopom v Antonijev rov podoživeli vsakdan rudarjev, ki so v Idriji več stoletij kopali živosrebrno rudo. V šolo smo se vrnili utrujeni, a polni lepih vtisov.

Besedilo: Lana in Tara Radočaj, 9. c
Slike: Lana in Tara Radočaj, 9. c

OSMošolci ŽE RAZMIŠLJAMO O POKLICIH

V četrtek, 27. 5., so dijaki in profesorji Srednje šole Jesenice za nas pripravili tehniški dan, namenjen poklicni usmeritvi.

Učenci smo prvo uro preko Teamsov poslušali predavanje profesorja, ki nam je predstavil veje strojniškega poklica in šolanja ter nam pokazal nekaj programov za 3D oblikovanje. Naslednjo uro smo s profesorico srednješolskega programa za vzgojitelje predšolskih otrok izdelali žabico v tehniki origami in izvedli nekaj zanimivih kemijskih poskusov, ki so na šoli obvezni del izbirnega predmeta kemija za otroke. Nato smo se v živo srečali s še tremi profesorji Srednje šole Jesenice, ki poučujejo strojne tehnike, in pod njihovim mentorstvom oblikovali izdelek iz aluminija – narciso. Četrto šolsko uro smo se (žal le preko računalnika) sestali s profesoricami in nekaj dijakinjami, ki so nam predstavile potek dela in učenja v programu zdravstveni tehnik. Na daljavo so nam prikazale tudi nekaj praktičnega dela, kot je npr. nudenje prve pomoči, nega odraslih pacientov in dojenčkov. Zadnjo šolsko uro smo opravili evalvacijo opravljenega dela. Vsak učenec je izdelal načrt svojih ciljev za srednješolsko izobraževanje. Preživeli smo aktiven, poučen in zanimiv dan.

Besedilo: Ajla Jusić, 8. c

Svetovni dan otroka

Otroci so upravičeni do posebne zaščite in imajo svoje pravice. Te so zapisane v Konvenciji o otrokovih pravicah, v dokumentu, ki so ga Združeni narodi sprejeli 20. novembra, leta 1989. V čast izdanemu dokumentu vsako leto 20. novembra obeležujemo svetovni dan otroka. Ampak to že veste, kajne?

Pa veste tudi, da so po svetu te pravice kljub temu kruto kršene in da:
• so otroci med številnimi žrtvami oboroženih spopadov, v katerih pogosto izgubijo svoje življenje ali svoje družine;
• so številni otroci nasilno rekrutirani v vojsko, kar pomeni krut in takojšen konec njihovega otroštva;
• so tudi otroci prisiljeni v beg pred vojnami;
• je v svetu 152 milijonov otrok žrtev otroškega dela;
• nekatere države ne upoštevajo prepovedi obsodbe na smrt osebe, ki je storila kaznivo dejanje in je mlajša od 18 let;
• so otrokove pravice kršene tudi v Sloveniji, in sicer predvsem zaradi neenakosti in revščine, posledice varčevalnih ukrepov države, krize zaradi pandemije covida-19, prezapletenih postopkov vlaganja pritožb otrok pri varuhu človekovih pravic, ter zaradi diskriminacije predvsem romskih otrok, in sicer pri dostopu do ustreznega bivališča, pitne vode in izobraževanja.

Namen svetovnega dneva otroka je ozaveščati ljudi o pomenu in kršitvah otrokovih pravic po svetu ter dati otrokom priložnost, da je njihov glas slišan in upoštevan. Na ta dan se zato tudi v šolah vsako leto pogovarjamo o tem, v kolikšni meri so v svetu in pri nas upoštevane pravice otrok in v kakšnem svetu želijo otroci odraščati, najmlajši v vrtcih in šolah pa na ta dan na to temo ustvarjajo v delavnicah.

Pa še dve zanimivosti o dnevu otroka:
• Letos ta pomemben dan v Sloveniji poteka pod sloganom »vKLJUČite me, sem KLJUČ do rešitve«.
• Posamezniki, podjetja in institucije po vsem svetu se na dan otroka obarvajo v modro in s tem izkažejo podporo otrokom. Zakaj? Ker je modro, da podpiramo otroke. Ker je modro, da otroke postavljamo v središče naših sprememb.

obletnica rojstva toneta čufarja

V soboto, 14. novembra, je minilo natanko 115 let od rojstva Toneta Čufarja, slovenskega pesnika in pisatelja, urednika in novinarja, po katerem se imenuje naša šola.

Tone Čufar se je rodil leta 1905 prav tu na Jesenicah. Otroštvo je preživljal kot pastir pri svojem stricu v planinah okrog Bohinjske Bele, kamor sta ga zaradi slabega zdravja poslala starša. Zaradi pastirstva in izbruha prve svetovne vojne ni mogel redno obiskovati šole, je pa na paši veliko bral. Po vojni se je izučil za mizarja. Leta 1932 je postal član Kluba slovenskih socialnih pisateljev in se odločil, da se bo preživljal kot pisatelj, kar je zaradi nerednih honorarjev pomenilo skromno življenje. Pisal je poezijo, prozo in dramatiko, v svojih delih pa je vedno zagovarjal pravice malega človeka, predvsem delavca.

Naša šola vsako leto 14. novembra v spomin nanj pripravi prireditev, ki se imenuje Tončkovi talenti. Na prireditvi, ki vsako leto poteka v naši šolski dvorani, lahko prav vsak učenec naše šole na odru predstavi svoj talent. Tončkovi talenti bodo letos prestavljeni na konec šolskega leta. Da pa se vam po njih ne bo preveč tožilo, si oglejte slike s preteklih Tončkovih proslav.

Besedilo: Ajla Jusić, 8.c