V devetem razredu smo se prelevili v pesnike in pesnice. Po vzoru Župančičeve pesmi Žebljarska je nastalo kar nekaj zanimivih pesmi z naslovom Karantenska. Primerno času, seveda! Se splača prebrati, verjemite!

KARANTENSKA
(Nejc Ravnik, 9. b)

Od osmih do ene,
od osmih do ene
so veke otečene,
so šole zapuščene,
od osmih do ene
kemija kisline v možgane nažene,
v vprašanja strmimo;
vsi, otroci, mame, očetje, še ščene,
od osmih do ene
ogromno je breme:
kemija kisline v možgane nažene,
od osmih do ene,
od osmih do ene.

Pol dveh, pol dveh –
povrne se smeh!
Zabavne stvari so nam v očeh,
do enajstih zvečer stvari, zabava v očeh.
Od osmih do ene
kemija kisline v možgane nažene,
do enajstih od dveh
zabavne stvari v očeh …

Smo se na serverju zbrali?
Po netu naše stvari gredó;
poglej v aplikacijo:
vanjo smo jih zbrali
od osmih do ene, do enajstih od dveh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh …

Pa ondan sem pred ekranom postál:
z lahkoto bi cel dan igre igral!
O, kakor da gledam ves dan v ekran
od osmih do ene, do enajstih od dveh!

Od osmih do ene,
od osmih do ene
kemija kisline v možgane nažene,
do enajstih od dveh
zabavne stvari spet v očeh …

KARANTENSKA
(Matej Zec, 9. b)

Od osmih do enih,
od osmih do enih
zunaj ljudi ni nobenih,
na moji mizi kup zvezkov zloženih,
od osmih do enih.

V karanteni ves dan ležim zaspano,
vstanem samo, kadar res rabim hrano.
Res je, postal sem len,
pa vendar se spravim vsaj vsak dan ven:
še najraje grem kolesarit
in nekajkrat žogo udarit.

Od osmih do ene,
od osmih do ene,
a v meni volje nobene,
so v sobi rolete spuščene,
nobene naloge narejene,
od osmih do ene.

Pa ondan pogledam v nebo
in se sprašujem:
Le kaj iz tega bo?
Kdaj se bo to vse končalo,
ker nalog res ni malo
in meni jih je za rešit zelo veliko ostalo …

Od osmih do ene,
od osmih do ene,
a v meni volje nobene …

KARANTENSKA
(Beno Kazić, 9. b)

Od osmih do enih,
od osmih do enih
zunaj ljudi ni nobenih,
nekateri v službo hitijo, drugi doma so,
se virusa bojijo.

Medtem ko zdravniki razvijajo cepivo,
šolarji doma delajo marljivo,
berejo knjige, predelujejo učno gradivo.
Ker ne smem se več z nikomer srečevati,
moram sam vsak dan snov predelovati.
Od osmih do enih,
do osmih od treh,
da bom imel naloge še ponoči v očeh.

Četudi težko je, ne smem še zaspati,
saj je treba garati.
Od osmih do enih,
od osmih do enih
je treba naloge pisati,
je treba učno snov prebrati,
opravljeno delo učiteljem poslati
in potem še kitaro igrati,
če želim leto uspešno končati.

Pa ondan pomislim:
Tudi to bo enkrat minilo,
zato poslušajte moje priporočilo:
Delo vzemite resno, a čim manj stresno.
Vsak dan se učite,
nikar dela na jutri ne preložite,
drugače se preveč bo nabralo,
snovi in nalog bo za celo omaro.
Če delali boste
od štirih do enih,
od štirih do enih,
za nazaj ne bo nalog več nobenih!

Učenci 8. b smo za vas pripravili nekaj nasvetov o tem, kako si v času, ko pouk poteka na daljavo, doma organizirati šolsko delo ter kako si v dolgih popoldnevih krajšati čas!

KAKO ZABAVNO PREŽIVETI ČAS ZA ŠTIRIMI STENAMI
Pozdravljeni. Se dolgočasite? Tukaj je nekaj nasvetov, kako preživeti dan bolj zabavno.
• Igrajte se družabne igre, saj v družino prinesejo veliko zabave in     smeha.
• Glejte filme, ker vam bodo krajšali čas.
• Berite knjige, saj pripomorejo k vaši domišljiji.
• Naredite si smuti. Vanj lahko daste svoje najljubše sadje.
• Izdelujte izdelke, ki bodo okrasili vašo sobo.
• Pomagajte staršem pri pripravi kosila.
• Pojte svoje najljubše pesmi.
• Igrajte se s svojimi mlajšimi bratci ter sestricami, če jih imate.       Veseli bodo, da jim končno posvečate pozornost.
• Opazujte naravo, ker pri tem dobite navdih.
• Za boljše zdravje pa tudi telovadite.
Lep pozdrav, Lana Dijak

NASVETI ZA ŠOLSKO DELO
Dragi učenci naše šole!
Tisti, ki vam šolsko delo doma povzroča stres in organizacijske težave, ne skrbite. Za vas imam namreč pripravljenih nekaj nasvetov:
• Najprej poskrbite, da si zjutraj natančno preberete navodila učiteljev, ali pa, še bolje, da si vse natisnete. Potem si privoščite dober zajtrk, da boste dan začeli dobre volje.
• Najbolje je, da začnete čim bolj zgodaj, tako kot se začne šola (saj smo tako navajeni). Na mizi imejte le tiste zvezke, ki jih potrebujete – vse ostalo in kakšne drobnarije odmaknite, da boste imeli dovolj prostora.
• Poskusite delati pri oknu – naravna svetloba je boljša za oči.
• Če za en predmet že naredite vse potrebno, ne čakajte, da mine čas do »konca šolske ure«, ampak nadaljujte z naslednjim predmetom, da vam vse skupaj ne bo vzelo preveč časa (popoldne smo že bolj utrujeni in se nam ne ljubi več delati). Vsakih 60 minut si vzemite malo odmora.
• Po kosilu se spočijte in si vzemite nekaj prostega časa. Če imate možnost, pojdite ven, na sprehod, v naravo, mogoče teč, karkoli, samo, da se malo razgibate in spočijete od šolskega dela.
• Pametno je, da spat hodite vsak dan ob isti uri in da niste na telefonu ali računalniku pozno v noč. Zaradi modre svetlobe, ki jo oddajajo te naprave, dolgo ne moremo zaspati, zato smo zjutraj utrujeni.
• Dobro je tudi, če vsak dan vstajate približno ob isti uri, saj se telo na to navadi. Kmalu nam vstajanje ne bo več delalo preglavic.
• Med vikendom pa si organizirajte kakšen športni dan.          Upam, da vam bodo ti nasveti pomagali in da vam ne bo preveč odveč delati za šolo. Kaj več pa si lahko preberete na naši spletni strani Vsak bedak je lahko strokovnjak na www.vsakbedak.strokovnjak.si.
Patricija Zupan, strokovnjakinja za estetiko
P. S.: Stran v resnici ne obstaja.

NASVETI ZA KRAJŠANJE ČASA
Pozdravljeni, učenci in učenke.
Pripravila sem vam kratek seznam s predlogi, kaj lahko počnete doma v karanteni.
• lahko se naučite nov jezik (pri tem vam lahko zelo pomaga aplikacija Duolingo), saj boste s tem pridobili nova znanja in veščine,
• lahko pogledate kak film ali oddajo, za katere prej morda niste imeli časa, saj so ponavadi zanimive in zabavne,
• lahko spravite svojo sobo v red, jo malo pospravite, saj se boste tako veliko lažje znašli v njej,
• lahko spečete kakšno sladico – poleg krajšanja časa dobite tudi okusen posladek,
• z družino se lahko igrate kakšno družabno igro in se tako morda malo zbližate,
• lahko se odločite, da se boste naučili risanja ¬in s tem obvladali še eno umetnostno veščino,
• lahko vzamete prazen zvezek in ga zapolnite z lepimi mislimi ali risbami ter si s tem krajšate čas,
• lahko pa tudi preprosto pokličete kakšnega prijatelja ali sorodnika in malo nadoknadite zamujene klepete.                   Upam, da sem vam s seznamom pomagala in morda pripomogla k lažjemu življenju v karanteni.
Naja Garibović

KAMIŠIBAJ! Še niste slišali zanj? Pa mogoče veste, kdo je KAMIŠIBAJKAR, čemu se reče BUTAJ in čemu služijo HIOŠIGI?

Tudi učenci 4. b razreda smo septembra, ko je lepega dne učiteljica v razred prinesla čudno leseno škatlo, dve palčki in kupček zanimivih slik, debelo gledali. Na njeni mizi se je škatla v trenutku spremenila v gledališki oder. Tok-tok, sta naredili palčki, učiteljica je pričela pripovedovati zgodbo in na malem lesenem odru so slike ilustrirale dogajanje.
Pripovedovanje zgodb s podobami ali ob podobah poznajo vse kulture. Korenine kamišibaja pa izvirajo z Japonske. Kami v japonščini pomeni papir, šibaj pa gledališče. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru. Danes v našem razredu že vsi vemo, da se lesenemu namiznemu odru reče butaj, palčke, ki opozarjajo gledalce na začetek predstave, so hiošigi, kamišibajkar pa je tisti, ki zgodbo ustvari in uprizori.

Učenci 4. b se v okviru celoletnega projekta vsak četrtek srečujemo na ustvarjalni učni uri, med katero spoznavamo zgodovino kamišibaj gledališča, izbiramo pravljice ali ustvarjamo lastne zgodbe, o katerih se pogovarjamo, jih ilustriramo, ustvarjamo »kadre« in vadimo za nastop pred publiko … in morda nekoč tudi vas začaramo s pomirjajočimi zvoki hiošig in posebnim svetom kamišibaja. Najprej pa vas vabimo, da preberete dve naši pravljici, ki sta nastali med projektom.

ČAROBNI SVET Pred davnimi časi se je v deželi čudežev oblikovala prelepa dežela Čarobni svet. V njej so živeli samorogi, palčki in mnoge druge živali. Nekega dne je v portal vstopila krastača in rekla: »Kvak, kvak, kaj pa imamo tu?« Lastnik, leteči samorog pa jo je vprašal: »Ali ste se izgubili?« Krastača je odvrnila: »Kvak, ne, nimam pa doma. Ali lahko živim v tem čarobnem svetu?« Lastnik ji je to dovolil. V kovčku je imela ogromno oblek, med njimi pa je bil tudi prstan z velikim zelenim kristalom. Krastača je dobila svoje prostore, ki pa ji niso bili všeč. Imela je veliko sob. Vselila se je v deveto sobo. Čez sedem dni ji je postalo dolgčas. Zahvalila se je samorogu, ker jo je sprejel. V zahvalo mu je podarila čudežni prstan. Vrata čarobnega sveta so se zaprla. Pojavil se je jezen lev, razbil vrata čarobnega sveta in ukradel čudežni prstan. S samorogom sta se stepla in prstan je spet prišel v roke samoroga. Lev ga je prosil, če lahko ostane v čarobnem svetu. Samorog mu je to dovolil. Imeli so slavje in vile so vriskale, palčki so peli in vse živali še danes živijo. Napisala: Lucija, 4. b

 

ZAJČEK ZIGBI Nekoč je na jasi živel zajček po imenu Zigbi. Imel je sivo hišo z rdečo streho in vrtičkom. V hiši je živel sam. V sosednji hiši pa je živela veverička Fifi z družino. Zigbi in Fifi sta bila zelo dobra prijatelja. Drug drugemu sta vedno zaupala, bila sta kot brat in sestra. Fifijina mama je pekla zelo dobro želodovo pito in velikokrat tudi korenčkovo za Zigbija. Nekega ponedeljka sta se Zigbi in Fifi odpravila do bližnjega potoka. Opazovala sta ribe in nenadoma je Fifi padla v vodo. Zigbi je zgrabil palico in jo podal Fifi. Fifi se je je oprijela in se potegnila ven iz vode. Zahvalila se je Zigbiju in odpravila sta se proti domu. Domov sta prišla šele ob sedmih. Nato sta se poslovila in odšla vsak v svojo hišo, si umila zobe, se preoblekla v pižame in odšla v posteljo. Naslednji dan je Fifijina mama spekla korenčkovo pito, Fifi pa je odšla po Zigbija, da bi se skupaj posladkali. Zigbi je z veseljem sprejel povabilo in odšel k prijateljici. Ko sta pojedla, sta se šla ven igrat. Saj veste, kako čas hitro mineva, kar naenkrat je bila ura že dvajset čez tri, zato je odšla Fifi domov, saj je bila že pošteno lačna, Zigbija pa je tako tiščalo na stranišče, da ni mogel zdržati do hiše in se je pokakal kar na tla in si rekel: »Oh, kakšno olajšanje!« Ko so se kakci že posušili, je šla Fifi na sprehod in jih je zagledala. Mislila je, da so čokoladni bonboni in jih je pojedla. Čez nekaj časa je odšla domov in mami povedala, da se zelo čudno počuti in da ima občutek, da ji rastejo kremplji in zelo veliki zobje. Mama je hitro poklicala zdravnika Čukca, ta pa ji je rekel: »Pridita čez 10 minut.« Ko sta prišli, je mama povedala, da je Fifi pojedla zajčje kakce. Ko jo je zdravnik temeljito pregledal, je ugotovil, da so kakci Zigbijevi in da so zelo posebni. Čez nekaj časa so ugotovili, da ti, če kakcev poješ preveč, zelo zrastejo kremplji in zobje. Ko so za to vsi izvedeli, so odprli prav posebno kliniko za brušenje zob in krempljev. Imenovala se je Klinika pri kremplarju. Imeli so veliko obiska in tudi želodove in korenčkove pite ni manjkalo. Napisali: Tinkara in Manca, 4. b

BESEDILO: učiteljici Magda Brus in Elena Vasilkova

Malce z zamudo objavljamo članek o prijetnem popoldnevu, ki smo ga z učenci podaljšanega bivanja preživeli na šolskem igrišču.

V tednu pred jesenskimi počitnicami smo vsi oddelki podaljšanega bivanja imeli kostanjev piknik. V toplem, sončnem vremenu smo se na igrišču za šolo posladkali s kuhanim kostanjem in toplim čajem.

Uživali smo v jesenskih barvah listja okoli nas, se družili, plesali in se igrali.

BESEDILO in FOTO: ga. Meta Šuligoj

Kaj si predstavljate pod besedo DRUGAČNOST? Drugačnost pomeni, da se nekdo ali nekaj razlikuje po lastnostih od določenega oz. tistega, s komer oz. s čimer ga primerjamo. Drugačnost se v najrazličnejših oblikah pojavlja skozi vso zgodovino človeštva ter na vseh področjih človekovega delovanja. Vsi ljudje smo po svoje drugačni od drugih, a to nas le bogati, ne pa siromaši. Pa poglejmo, kako si drugačnost razlagajo učenci 3. b razreda.

… da si drugačen od drugega, si večji od drugega, poješ drugače… (Tia)

… punca je drugačna od fanta … (Meldisa)

… da imaš drugačne stvari, da si druge vere … (Sara)

… da drugače govorimo, imamo drugačne oči … (Zara)

… da se razlikujemo od drugih ljudi, imamo drugačno barvo kože, drugačno dolžino in barvo las in smo različnih postav … (Adam)

… da je nekdo priden, drugi ne … (Irnela)

… se drugače obnašaš, drugače kaj delaš, se drugače pogovarjaš, pišeš … (Almin)

… si drugačen po barvi kože, imaš drugačne lase, se drugače oblačiš … (Tinkara)

… da drugače delam kaj kot drugi, da je neko nasprotje … (Almin)

… da so nekateri lahko debeli, suhi … ali imajo pripomočke, ki jih drugi nimajo, so šibki … (Ijan)

… fant in dekle sta drugačna, drugačni sta roži – ena je rumena, druga oranžna … (Gabi)

… umazano in čisti blago … (Taid)

… da je nekdo boljši, nekdo pa slabši, večji ali manjši … (Žan)

… barva kože je lahko črna ali rjava, nekdo ima kratke lase, drug dolge … stvari so lahko iz lesa ali kovne … (Filip)

… nekdo je temnopolt ali svetlopolt in ti to sprejmeš, ga vprašaš, če se gre s teboj igrat in si z njim prijazen … (Mark V.)

… da so nekateri ljudje bolj veseli, drugi bolj resni ali žalosti, mi pa jih sprejmemo … (Manca)

… to pomeni, da je drug človek drugačen od tebe … (Alex)

… da je nekdo hitrejši, počasnejši … lahko je večji, manjši ali pametnejši … (Mark G.)

… mislim, da ima nekdo rad črno barvo, drugi modro, da nekdo boljše računa, nekdo pa slabše … (Aneja)

… pomeni mi, da nekdo nosi očala, drugi pa ne … (Hana)

… lahko ima kdo kakšno bolezen (kakšen sindrom), pa to ne pomeni, da je drugačen … (Edo)

… da je ena slika lepa, druga grda … (Vid)

… da nekdo nosi očala in boljše vidi kot drugi … (Arbes)

BESEDILO: učenci 3. b razreda (učiteljica ga. Diana Novak)

V začetku meseca aprila smo se osmošolci odpravili na ogled Srednje šole Jesenice ter podjetja SIJ Acroni. Namen obiska je bil predstaviti možnosti izobraževanja na tej srednji šoli ter nas seznaniti s poklici, po katerih bo v prihodnje še vedno kar precej povpraševanja.

Učenci smo se postavili v vlogi mehatronika in strojnega tehnika. Razkazali so nam tehnično učilnico, nas seznanili z različnim orodjem ter nam pokazali, kako izdelati preprosto držalo za polico. Z velikim zanimanje smo prisluhnili, kako poteka delo v računalniški učilnici ter kako deluje 3D tiskalnik.

Nato smo si ogledali še podjetje SIJ Acroni, kjer so nam pokazali vročo in hladno valjarno, nam razložili njuno delovanje in namen ter nam predstavili, kako preverijo žilavost in kakovost nekega izdelka.

 BESEDILO in FOTO: Maks Frelih, 8. b

V ponedeljek, 6. 6. 2016, so se učenci 4. razreda odpravili v Šolski muzej v Ljubljani. Tam so si ogledali, kako je potekal pouk v starih časih.

Da pa bi učenci čim bolje začutili pridih starih časov, so se naši četrtošolci skupaj z učiteljicami posedli v šolske klopi.

Najprej so imeli na urniku lepopis. Uf, kako težko je bilo zapisati tako, kot je želela učiteljica, ki je tudi koga kaznovala, če le-ta ni pridno poslušal.

Otroci so bili nad muzejem zelo navdušeni.  Povedali so nam, da so morali nositi uniforme in da je bila učiteljica zelo stroga. Klopi in mize so bile včasih precej drugačne, tudi učilnice niso bile tako opremljene kot danes.

A kljub strogi učiteljici in strogim kaznim bi naši četrtošolci z veseljem ponovno obiskali omenjeni muzej.

BESEDILO: Lana Jusufagić, 8. c
FOTO: ga. Monika Legat Mežek

JEZIK 

Brez jezika je huda praznina,

vanj se včasih zatakne tudi zlatnina.

Nekateri so bili zaradi jezika jezni,

nekdo pa ga je uporabil iz ljubezni.

Brez njega bi bilo težko piti, jesti,

pa tudi v pogovor zaplesti.

Je zadnjič nekdo z jezikom opletal

in hude neumnosti pometal.

Jezik dobro ve, kaj je kislo in sladko,

pa večinoma nam teče gladko.

Včasih pa se tudi nam zatika,

saj med grenkim in sladkim je razlika.

Ampak kakor koli, brez naših jezikov

se ne da govoriti tujih jezikov.

Nevesta z njim mu poljub je dala,

če vprašate mene: NE, HVALA!

Vid Kejžar

OČI 

Z očmi mi gledamo,

ta čudoviti svet –

so ogledalo našega srca.

Zvezde na nebu žarijo,

za naše oči.

Zvečer se zaprejo,

še preden se zdani.

Leon Kondić

 

OČI

Kaj delajo oči?

Ko se stemni,

vidijo najlepše stvari.

Ko zjutraj zbudijo se iz lepe noči,

vidijo polno in polno luči.

Kaj še delajo oči?

Mežikajo in si domišljajo,

da so najlepše, ko razmišljajo,

da sanjajo o vesolju,

svetlem od zvezd,

in se bojijo vesoljskih princes.

Tisa Podnar

 

SRCE

Srce je nežno in rdeče

kot plamen sreče.

Po ljubezni drhti in

hrepeni ter veselo živi.

Srce utripa in veselo

diha vse moje dni.

Teja Urukalo

 

PRSTI

Ah, prsti!  

Imamo jih 10,

imen poznamo 5.

Prvemu ime je Palček,

ki se mu pridruži še Kazalček,

na sredi je Sredinček in takoj za njim je Prstanček,

a rima je napačna, zato zadnji je Mezinček.

Palec … ah, to je vrtni palček,

ki ga brzda Kazalček,

ki rad pokuša in kaže.

Sredinček, ki je nagajiv mamin sinček,

ter pa Prstanček odraslega človeka,

venomer spotika Mezinček, najmlajši mamin sinček. 

Tako, zdaj poznate imena vsa.

Povem vam skrivnost – prstov je 20.

Ema Kermc

 

SRCE

Srce veliko je kot pest,

a potrebujemo ga prav zares.

Prva je desna polovica,

v njo priteče kri z malo kisika.

Na svoji poti do leve strani

s kisikom nam kri obogati.

V ritmu neprestano utripa,

kot roka po glasilu tipa.

Srce je naš motor življenja,

saj brez njega ni ne sreče,

ne veselja.

Daša Sekardi

 

USTA

Usta so vesela,

žalostna, debela,

lepa ali grda,

včasih pa potrta.

Rada se veselijo

in se poljubijo,

ko se zaljubijo.

Rada govorijo,

ko ni treba,

a ko je, se kar naenkrat zamašijo.

Vsak dan govorijo

in se zasmejijo,

se tudi poljubijo

in spoprijateljijo.

Jana Dremelj

 

PLJUČA

Pljuča leva in desna imam,

z njimi prav dobro dihati znam.

Kajenje res škodi jim,

zato jim vsak dan svež zrak priskrbim.

Gaja Vilman

 

MOJA LEPA GLAVA

Moja glava, lepa in okrogla,

z dolgimi lasmi obdana,

se z rjavimi očki spogleduje

in z lepimi usti posmehuje.

V tej okrogli glavi,

pa mi nekaj pravi:

“Pogleduj, pozveduj, poskakuj,

saj v lepi glavi,

so samo zvedavi možgani pravi!”

Sara Plesničar

 

SRCE

Srce je nežno,

srce žari,

je tudi bežno

in se smeji.

 

Srce poudarja

in se ljubi,

ljudi obdarja

in se snubi.

 

Srce narisano,

je kot muha,

srce naslikano,

pa je kot juha.

 

Srce ropota

in se smehlja,

vedno brblja

in se igra.

 

Srce ni modro,

kot sem že rekla,

tako je toplo,

da bi ga spekla.

 Amadeja Lavtižar Verdnik

 

 

 

V ponedeljek, 4. 1. 2016, smo se s šolo odpravili na smučarsko šolo v naravi. Šli smo v CŠOD v Kranjski Gori. Ko smo z avtobusom pripeljali do doma, smo prtljago pustili v avli in se zbrali v učilnici št. 15 – v večnamenskem prostoru. Poslušali smo kratko predavanje in povedali so nam številke naših sob. Imela sem sobo s številko 22. Takoj, ko smo šli v sobe, sem razpakirala večino oblek in si slekla kombinezon.

Nato smo se odpravili na malico, takoj po malici pa smo šli smučat. Zbrali smo se pred domom, obuti v smučarske čevlje. Ko so nam odklenili shrambo za smuči, smo vzeli smuči in palice ter odšli na smučišče. Nadeli smo si smuči in palice. Začeli smo s tem, da smo poskusili malo teči na smučeh. Potlej smo si sezuli eno smučko in drseli zgolj z eno. Nato je učitelj Miro mene in Aleksandro poslal k učitelju Nejcu. Pri učitelju Nejcu mi je šlo že bolje. Kmalu nas je peljal na manjšo klančino, kjer nas je učil zavirati. Nato je bilo smučanja konec in odpravili smo se v dom na kosilo. Po kosilu smo imeli predavanje o varnosti na smučišču, potem pa je sledil enourni odmor. Nato pa smo poslušali snov iz biologije pri ge. Maji. Zvečer, natančneje ob 19. 15, smo šli na pohod do jezera Jasna, še pred tem pa smo pojedli okusno večerjo. Med pohodom smo na nebu videli veliki voz. Ko smo se vrnili, smo imeli priprave na spanje. Pred spanjem smo se sprle, katera bo ugasnila luč. Končno smo se dogovorile in v miru zaspale.

Naslednji dan nas je učiteljica zbudila dvajset minut prepozno, zato bi skoraj zamudile k jutranji telovadbi. Dnevne dejavnosti so si bile precej podobne, zato jih ne bom ponovno opisovala.

V sredo zvečer smo se vsi zbrali v večnamenskem prostoru in navijali za našega skakalca Petra Prevca, ki je na srečo tudi zmagal. Ob podelitvi pokalov smo tudi mi ponosno zapeli slovensko himno.

Naslednji večer je morala vsaka soba pripraviti eno točko, s katero smo popestrili zadnji večer pred odhodom domov. Bilo je zelo zabavno, toda ne tako kot kasneje, ko smo veselo plesali in poslušali glasbo. Super je bilo, saj smo pol ure dlje plesali in se pol ure manj pripravljali na spanje. V petek pa smo bili kar malo žalostni, saj smo morali domov.

Naja Garibović, 4. b

25. decembra sem pod smreko zagledal darilo. Hitro sem stekel do njega in ga odprl. Zagledal sem športni dres, na njem pa je pisalo Timon 23. Kako zelo sem ga bil vesel!!

27. decembra je imel ati rojstni dan, zato smo se odpravili v Ljubljano. Na izlet smo povabili tudi naše botre. V Ljubljani smo si ogledali novoletne lučke. Imeli smo srečo, kajti ravno na ta dan je mesto obiskal dedek Mraz, ki nam je metal bonbone.

Novo leto pa sem praznoval s sestrico in z mamico, ker je bil ati v službi. Vseeno smo se zabavali. Vesel sem, ker sta me obdarila kar dva dobra moža. Žal pa mi je, da ni prej zapadel sneg, saj bi se tako lahko več igral zunaj na snegu.

Timon Railič, 4. a

Zoja Kalan, 4. a

Božične praznike sem preživel pri teti v Ribnici. Pod jelko me je čakalo božično darilo, ki sem si ga zelo želel. Ko sem ga odprl, sem bil tisti trenutek zelo vesel. Dobil sem avto na daljinsko vodenje, ki ga lahko voziš po mokrem snegu in blatu.

V Ribnici sem nekaj časa preživel s stricem Brankom. Odšla sva tudi v gozd in se povzpela na lovsko opazovalnico. Bilo je zabavno. Tamkajšnji lovci so uplenili divjega prašiča. Videl sem ga. Bil je zelo velik. V Ribnici sem preživel šest zanimivih in zabavnih dni.

Novo leto sem praznoval pri babici, skupaj z družino. Ko smo se vsi zbrali pri babici, smo si razdelili darila. Po večerji smo gledali televizijo in igrali družabne igre. Ko smo dočakali polnoč, smo skupaj nazdravili novemu letu. Kmalu sem zaspal. Naslednji dan smo se vrnili na Jesenice.

Leon Košir, 4. a

Vsako leto se z družino zberemo na božični večer. Letos sva s sestro pripravili nekaj glasbenih točk, zelo pa sva se razveselili srečelova. Imeli smo se zelo lepo. Naslednje jutro je bilo pod smrekico polno lepih daril. Zelo sem se jih razveselila. Mislim, da je bil to moj najlepši in najboljši božični večer doslej.

Naja Reškovac, 4. a

Prišel je čas, ki ga skozi celo leto težko pričakujem. To je praznovanje novega leta. Všeč mi je zato, ker se tisti večer veliko dogaja. Letos smo se odločili, da bomo novo leto za spremembo pričakali v hotelu. Ko smo prišli v hotel, smo šli v sobo. Nato smo se lepo oblekli in odšli na praznovanje. Imeli smo se zelo lepo. Opolnoči pa smo skozi okna gledali prečudovit ognjemet. Ob enih pa me je žal premagala utrujenost, zato sem šel spat. Zjutraj sem se zbudil poln vtisov. Bilo mi je zelo všeč, zato upam, da bomo takšno praznovanje še ponovili.

Din Čatak, 4. a