Tako kot vsako leto so tudi letos naši učenci v tem predprazničnem času razveseljevali varovance Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice.

Šest četrtošolk in njihova mentorica, ga. Mojca Čebulj, so se na obisk odpravile v sredo, 19. decembra. S petjem božičnih pesmi in z druženjem s starejšimi so popestrile dopoldan ter v dom prinesle žarek otroškega veselja in sproščenega vzdušja.

Varovacni so se mladih pevcev razveselili, še sami kakšno zapeli, ob koncu pa so drug drugemu zaželeli vse dobro v prihajajočem letu.

BESEDILO in FOTO: ga. Mojca Čebulj

Božično-novoletni prazniki so pred vrati in veselja v mesecu decembru res ne manjka. Tako smo se v sredo, 12. 12., ob 18. uri zbrali v dvorani šole in skupaj – učenci, učitelji in drugi delavci šole ter starši – pozdravili prihajajoče novo leto.

Prisluhnili smo božičnemu koncertu, si ogledali plesne in baletne nastope, se pozibavali ob zaigranih in zapetih ritmih praznične glasbe …

Na oder so stopili najpogumnejši učenci razredne in predmetne stopnje. Veseli smo, da so svojo dobro voljo na ta praznični večer širili tudi med nas …

Tudi tokrat pa ni manjkal učiteljski pevski zbor, ki ga sestavljajo učiteljice naše šole in Osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice.

Tudi obiskovalci so z veseljem zapeli s pevci na odru, nekateri bolj glasno, drugi bolj tiho, a vsi z iskrenimi željami in toplimi pričakovanji ob bližajočem se novem letu.

Na koncu pa sta vse nas razveselila še Božiček in njegov jelenček. Pa še škratek se jima je pridružil, da bi lažje obdarili vse otroke naše šole.

BESEDILO: Tiana Petrović in ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: ga. Neja Grohar

V letošnjem letu smo se udeležili jubilejnega, že 20. tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni.

Šolsko tekmovanje je potekalo v petek, 12. oktobra. Udeležilo se ga je 6 učencev, in sicer: Maruša Oman, Nika Razinger, Kaja Kalan, Hana Glavič in Anže Dolenc iz 9. c ter Ema Kermc iz 9. b. Vsi so prejeli bronasta priznanja.

Maruša Oman, Kaja Kalan in Hana Glavič so se uvrstile na državno tekmovanje, na katerega smo odšle v soboto, 17. novembra. Tako kot 1. in 10. tekmovanje je tudi 20. potekalo na OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Po simpatičnem kulturnem programu so se učenci lotili reševanja nalog, ki so bile kar precej zahtevne. Kljub temu so se vse tri učenke odlično odrezale, saj so si prislužile srebrna priznanja.

BESEDILO in FOTO: ga. Saša Femc Knaflič

 

Na povabilo zgodovinskega krožka in mentorice ge. Bojane Osenk Martinjak nas je v sredo, 28. 11. 2018, obiskal slovenski gledališki in filmski igralec, g. Uroš Smolej.

Uroš Smolej je bil rojen 7. marca 1974 na Jesnicah. Obiskoval je Osnovno šolo Toneta Čufarja Jesnice.  Ves čas šolanja je bil skrben in vesten učenec, zato je šolanje nadaljeval v Gimnaziji na Jesenicah.

Že od majhnih nog je bil navdušen za igralstvo. Rad je poslušal pravljice na kasetah in je bil nad njimi navdušen, še posebno, ko je spoznal, da igralci posodijo svoj glas pravljičnemu junaku.

Kasneje je nastopal  na raznih proslavah in se v 5. razredu že vpisal v dramski krožek, ki ga je vodil učitelj slovenskega jezika, g. Igor Škrlj. Le-ta ga je spodbujal in od takrat naprej nobena proslava ali odrsko delo ni potekalo brez nadarjenega Uroša. G. Škrlj ga je navdušil tudi za igranje na gledališkem odru Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.

Po končani gimnaziji je študij nadaljeval na igralski akademiji in tako postal igralec, saj si nikoli ni predstavljal, da bi opravljal kak drug poklic.

Dela na televiziji, snema reklame in risanke (posoja svoj glas), preizkusil se je v vodenju otroških in razvedrilnih oddaj, nastopa na raznih proslavah, snema televizijske nadaljevanke, nastopa v radijskih igrah,  redno pa je kot igralec zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem.

Na odru se počuti odlično. Kljub izkušnjam ga še vedno spremlja trema, ki pa je dobrodošla, saj ga spodbudi k temu, da vlogo odigra kar najbolje. Pred vsako predstavo čuti vznemirjenje, ki pa hitro mine, še posebno, ko se navzame energije, ki se vzpostavi med gledalci in igralci na odru.

»Lepo se je vživeti v drugo osebo. To skušaš storiti verodostojno. Zunanji  videz uredi maska, sam pa se v lik vživiš po nekem čutnem spominskem principu, za kar je potrebno kar nekaj vaje.«

Svojo ljubezen do igralstva seje tudi med ljudi.

Za svoje delo je prejel že vrsto nagrad:

• dve Severjevi nagradi,
• štiri Borštnikove nagrade (največja nagrada za igralske dosežke) – Maribor,
• Prešernova nagrada (največja nagrada za življenjsko delo),
• dve zlati paličici (za otroško predstavo),
• dve Dnevnikovi nagradi,
• trikrat je bil imenovan za komedijanta leta.

Njegov delovni dan  je natrpan. Zjutraj so vaje, ko predstavo šele študirajo. Začnejo z branjem teksta za mizo, ga lektorirajo, predelajo dramaturško in spoznavajo lik. Nato se preselijo na oder, kjer tekst že poznajo in začnejo se vaje. Te so vsak dan dopoldan od 10. do 14. ure in zvečer (če ni predstave) od 19. do 22. ure. Sledi pomerjanje kostumov, maska, osvetlitve, scena in tako se sestavi predstava. Zadnjih pet dni igrajo pred prazno dvorano.

»Da postaneš igralec, moraš ljubiti igro in to delo opravljati s srcem. Nikoli nisem razmišljal, da bi počel karkoli drugega. To je bila že moja želja iz otroških let.«

BESEDILO in FOTO: učenci zgodovinskega krožka in ga. Bojana Osenk Martinjak

V torek, 27. 11., smo se učenci izbirnih predmetov vzgoja za medije – tisk, televizija in šolsko novinarstvo odpravili na RTV Slovenija.

Pred stavbo RTV nas je čakal vodič, ki nas je popeljal v zelo nenavaden in zanimiv televizijski svet.

V studiu 1 (kot ga na RTV imenujejo) je bilo okrog nas veeliiikooo kamer, nad nami pa cel kup reflektorjev – roštiljev. Vodič nam je namreč povedal, da jih tako imenujejo zato, ker se med snemanjem oddaj močno segrejejo in takrat vsem postane zelo vroče.

Nato nas je peljal v prostor, kjer režirajo oddaje. Prostor je poln ekranov, računalnikov in nadzornih plošč.

Sledil je ogled največjega studia v Sloveniji. V njem je posnetih večino oddaj, ki jih lahko spremljamo na 1. in 2. programu TV Slovenija.

Za snemanje pa so potrebni seveda tudi rekviziti, ki jih hranijo v ogromnih skladiščih. Tu pa človek prav zares najde vse, kar išče. Sprehodili smo se po garderobi, ki je zajemala skoraj celotno nadstropje. Uf, toliko oblačil na enem mestu –   na desni strani moška, na levi pa ženska.

Seveda pa imajo pomembno vlogo v oddaji tudi voditelji, gostje, nastopajoči … Le-te je pred snemanjem potrebno urediti. Maskerke poskrbijo predvsem za to, da je obraz le toliko naličen (nanesejo puder), da se zakrije morebitne potne kapljice, saj je v studiu v času snemanja zelo vroče.

Nekateri pa so imeli srečo in si ogledali snemanje praznične voščilnice. Le izbrancem pa je uspelo sesti na sani z znano voditeljico in začutiti pravo televizijsko vzdušje.

Po ogledu nacionalne televizijske hiše pa smo se odpravili v hram raznovrstne slovenske literature – v NUK (Narodno in univerzitetno knjižnico), ki se uvršča med eno najlepših knjižnic na svetu. V njej se je izobraževal tudi Matija Čop.

Vodička nam je podrobno razkazala vse prostore v stavbi. Pripovedovala nam je številne zanimivosti – iz obdobja 19. stoletja pa vse do današnjih časov. Odpeljala nas je tudi v časopisno čitalnico, kjer si vsi obiskovalci NUK-a lahko preberejo stare časopise ali pa si le-te ogledajo na posebnih filmskih trakovih oz. kolutih.

Verjetno pa vas bo k obisku NUK-a  pritegnilo tudi to, da je letošnje leto v NUK-u leto Ivana Cankarja. V ta namen so opremili sobo, kjer si lahko obiskovalci ogledajo številne stvari, povezane z našim izjemnim pisateljem. Nam je bila najbolj všeč ptica, ki nastane iz pisma in poleti v nebo.

Preživeli smo lep, kulturno obarvan dan, ki nam bo še dolgo ostal v spominu.

BESEDILO: Denis Bajrektarević, 9. b, in Beno Kazić, 8. b

FOTO: Denis Bajrektarević, 9. b, in Alina Seferagić, 7. c

 

Na pobudo učiteljice nemškega jezika, gospe Fani Henökl, smo učenci v šoli izvedli anketo o znanju tujih jezikov. Rezultati ankete so pokazali, da so učenci naše šole pravi poligloti, saj poleg materinščine govorijo skupno kar 19 tujih
jezikov. Presenetilo nas je, da učenci poleg evropskih jezikov govorijo tudi turški in moldavski jezik, pravi eksot pa je jezik iz daljne afriške Gane. Prepoznavanje toliko različnih jezikov pa našo šolo in seveda družbo le bogati. Pa si poglejmo, koliko učencev govori nek jezik:
slovenščina: 562            angleščina: 332
bosanščina: 251             hrvaščina: 142
nemščina: 83                  srbščina: 69
albanščina: 13                ruščina: 8
črnogorščina: 6             makedonščina: 5
arabščina: 4                    turški jezik: 3
grščina: 2                        bolgarščina: 2
maroški jezik: 2             španščina: 1
italijanščina: 1               češčina: 1
moldavski jezik: 1        ganski jezik: 1

BESEDILO: Patricija Zupan in Marsel Čelebić, 7. b