Naši četrtošolci so prejšnji teden spoznali, kako so se nekoč učili njihovi dedki in babice. Obiskali so Slovenski šolski muzej v Ljubljani in se vrnili v stare čase, ko je pouk potekal popolnoma drugače kot danes.

Najprej so si nadeli oblačila, ki so jih nosili učenci v stari šoli, nato pa je šolski zvonec že naznanil pričetek šolske ure.

Tekanja po hodnikih in zamujanja k pouku ni! Vsi na svojih mestih počakajo strogo gospodično učiteljico. V razredu je čista tišina … Deklice sedijo na svoji strani učilnice, dečki na svoji.

Joj, včeraj sem si pozabil očistiti roke! Za nohti je še črno! Kaj pa zdaj? Ja, tudi to so poleg temeljitega znanja računanja in pisanja preverjali učitelji pred mnogimi leti.

Kdor se ni držal dogovorov in pravil, je bil hitro kaznovan. Vesel si bil, če si šel samo klečat na koruzo ali sedet za oslovsko mizo. Za kaj hujšega pa je zapela celo leskova šiba.

Učenci so poleg takratnih disciplinskih ukrepov spozanali tudi metode poučevanja, način pisanja in računanja ter se srečali s šolskimi potrebščinami iz preteklih dni.

BESEDILO: ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: ga. Metka Ribnikar