Težko pričakovano poletje je potrkalo na šolska vrata in z veseljem smo jih odprli. Še preden pa smo se poslovili, smo se udeležili proslave ob dnevu državnosti in prisluhnili lepotam Slovenije – naše domovine.

Po zaključenem uradnem delu proslave pa so na oder stopili talenti naše šole. Ob glasbi, plesu, petju in pripovedovanju šal smo se pozibavali in smejali prav vsi v dvorani in z bučnim aplavzom nagradili pogumne in nadarjene vrstnike.

V matičnih učilnicah so razredniki podelili spričevala, priznanja in pohvale. Pogovorili smo se o varnosti v času poletnih počitnic in si zaželeli poležavanja v hladni senci, plavanja v topli vodi, ogleda dobrega filma, poslušanja prijetne glasbe, branja dobrih knjig …

BESEDILO: ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: g. Klemen Klemenc

Učenka Ema Kermc je bila ena izmed zmagovalcev letošnjega tekmovanja o zgodovini mesta Jesenice. O samem poteku tekmovanja in rezultatih smo v šolskem elektronskem časopisu že poročali, danes pa vas obveščamo o veselem dnevu, ki so ga najboljši na tekmovanju preživeli kar v zraku. Pa si poglejmo, kako je dan opisala Ema.

Učenci zmagovalnih ekip smo za doseženo prvo mesto prejeli res odlično nagrado. Polet z letalom!! Na dan poleta smo se nagrajenci (vsi z naše osnovne šole) zbali pred šolo ter se s kombijem odpeljali v Lesce. Priznati vam moram, da sem bila zelo vznemirjena. Z letališča je najprej poletela mlajša ekipa.

Po petnajstih minutah so se vrnili in lahko smo skupaj s Hano in Kajo iz 7. c stopile v letalo. Komaj sem čakala, da poletimo. Privezale smo se z varnostnimi pasovi, nato pa smo odletele. Z letališča v Lescah smo poleteli čez Žirovnico, Koroško Belo, vse do Jesenic in Hrušice.

Razgled je bil veličasten! Videle so se vse majhne vasice, kot so Vrba, Rodine, Smokuč itd. Vse pod nami je bilo zelo majhno, tudi zvonik cerkve je bil nizek, kakor bi ga sestavil iz lego kock in stopil na mizo, da bi si ga ogledal z vrha. Že od daleč sem zagledala našo šolo, ki je s svojo oranžno barvo prav izstopala iz okolice. Še enkrat smo poleteli nad Jesenicami, ki sem jih zdaj videla še z druge strani. Ko smo pristajali, nas  je malo mučil pritisk v ušesih ter želja, da bi lahko dalj časa letele.

BESEDILO: Ema Kermc, 7. b

FOTO: ga. Tončka Gasar in g. Slavko Vavtar

Naši četrtošolci so prejšnji teden spoznali, kako so se nekoč učili njihovi dedki in babice. Obiskali so Slovenski šolski muzej v Ljubljani in se vrnili v stare čase, ko je pouk potekal popolnoma drugače kot danes.

Najprej so si nadeli oblačila, ki so jih nosili učenci v stari šoli, nato pa je šolski zvonec že naznanil pričetek šolske ure.

Tekanja po hodnikih in zamujanja k pouku ni! Vsi na svojih mestih počakajo strogo gospodično učiteljico. V razredu je čista tišina … Deklice sedijo na svoji strani učilnice, dečki na svoji.

Joj, včeraj sem si pozabil očistiti roke! Za nohti je še črno! Kaj pa zdaj? Ja, tudi to so poleg temeljitega znanja računanja in pisanja preverjali učitelji pred mnogimi leti.

Kdor se ni držal dogovorov in pravil, je bil hitro kaznovan. Vesel si bil, če si šel samo klečat na koruzo ali sedet za oslovsko mizo. Za kaj hujšega pa je zapela celo leskova šiba.

Učenci so poleg takratnih disciplinskih ukrepov spozanali tudi metode poučevanja, način pisanja in računanja ter se srečali s šolskimi potrebščinami iz preteklih dni.

BESEDILO: ga. Mateja Cuznar Zadnik

FOTO: ga. Metka Ribnikar