Nekoč pred davnimi časi je bilo kraljestvo, kjer naj bi bili vsi svobodni. A nihče ni mogel ven iz gradu, ker je bilo pred gradom gnezdo strašnega zmaja. Ko je minilo nekaj let, je kraljica zbolela. Zdravilo njene bolezni je bila čudežna roža, a jo je bilo zelo težko dobiti, ker je bila v gnezdu strašnega zmaja. A na srečo pozimi zmaj spi. Kraljica je poslala svoje vojake iskat čudežno rožo. Vojaki so v strašni zimi prišli do gnezda, kjer so zagledali veliko rdečo skalo. Poveljnik je rekel, da gredo vsi v svojo smer iskat rožo in če jo kdo najde, naj ga pokliče. Poveljnik je šel proti rdeči skali, kjer je pri koncu skale zagledal bulo, ki je izgledala kot zaprto oko. Ko se je poveljnik zavedel, da je to zmaj, se je malo prestrašil, da se bo zmaj v tistem trenutku prebudil. Ravno v tem trenutku je poveljnika poklical eden od vojakov in mu rekel, da ve, kje je čudežna roža. Poveljnik je hitro stekel do tja, kjer mu je vojak povedal, da je roža. Vendar ko je slišal, kaj je rekel vojak, ga je skoraj kap. Pogledal je proti zmaju in potiho rekel, naj zbudijo zmaja, in se pripravil, saj je bila roža tik pod zmajem. Eden od vojakov je izstrelil ognjeno puščico naravnost v zmajevo uho. Zmaj se je zbudil in začel bruhati ogenj okoli sebe, a na srečo ni nikogar zadel, ker so se skrili za skale. Eden od vojakov je z višine z mečem skočil na zmajev hrbet in pristal na njem z zapičenim mečem v zmajev hrbet. Zmaj je padel na tla, a je bil še vedno živ. Poveljnik je rekel, naj nehajo streljati puščice in naj gredo iskat rožo. Ko so prišli v grad in je kraljica ozdravela, je naredila veliko zabavo in vsi v gradu so bili svobodni.

Žan Lović, 3. c