V ponedeljek, 4. 1. 2016, smo se s šolo odpravili na smučarsko šolo v naravi. Šli smo v CŠOD v Kranjski Gori. Ko smo z avtobusom pripeljali do doma, smo prtljago pustili v avli in se zbrali v učilnici št. 15 – v večnamenskem prostoru. Poslušali smo kratko predavanje in povedali so nam številke naših sob. Imela sem sobo s številko 22. Takoj, ko smo šli v sobe, sem razpakirala večino oblek in si slekla kombinezon.
Nato smo se odpravili na malico, takoj po malici pa smo šli smučat. Zbrali smo se pred domom, obuti v smučarske čevlje. Ko so nam odklenili shrambo za smuči, smo vzeli smuči in palice ter odšli na smučišče. Nadeli smo si smuči in palice. Začeli smo s tem, da smo poskusili malo teči na smučeh. Potlej smo si sezuli eno smučko in drseli zgolj z eno. Nato je učitelj Miro mene in Aleksandro poslal k učitelju Nejcu. Pri učitelju Nejcu mi je šlo že bolje. Kmalu nas je peljal na manjšo klančino, kjer nas je učil zavirati. Nato je bilo smučanja konec in odpravili smo se v dom na kosilo. Po kosilu smo imeli predavanje o varnosti na smučišču, potem pa je sledil enourni odmor. Nato pa smo poslušali snov iz biologije pri ge. Maji. Zvečer, natančneje ob 19. 15, smo šli na pohod do jezera Jasna, še pred tem pa smo pojedli okusno večerjo. Med pohodom smo na nebu videli veliki voz. Ko smo se vrnili, smo imeli priprave na spanje. Pred spanjem smo se sprle, katera bo ugasnila luč. Končno smo se dogovorile in v miru zaspale.
Naslednji dan nas je učiteljica zbudila dvajset minut prepozno, zato bi skoraj zamudile k jutranji telovadbi. Dnevne dejavnosti so si bile precej podobne, zato jih ne bom ponovno opisovala.
V sredo zvečer smo se vsi zbrali v večnamenskem prostoru in navijali za našega skakalca Petra Prevca, ki je na srečo tudi zmagal. Ob podelitvi pokalov smo tudi mi ponosno zapeli slovensko himno.
Naslednji večer je morala vsaka soba pripraviti eno točko, s katero smo popestrili zadnji večer pred odhodom domov. Bilo je zelo zabavno, toda ne tako kot kasneje, ko smo veselo plesali in poslušali glasbo. Super je bilo, saj smo pol ure dlje plesali in se pol ure manj pripravljali na spanje. V petek pa smo bili kar malo žalostni, saj smo morali domov.
Naja Garibović, 4. b
