Na povabilo zgodovinskega krožka in mentorice ge. Bojane Osenk Martinjak nas je v sredo, 28. 11. 2018, obiskal slovenski gledališki in filmski igralec, g. Uroš Smolej.
Uroš Smolej je bil rojen 7. marca 1974 na Jesnicah. Obiskoval je Osnovno šolo Toneta Čufarja Jesnice. Ves čas šolanja je bil skrben in vesten učenec, zato je šolanje nadaljeval v Gimnaziji na Jesenicah.
Že od majhnih nog je bil navdušen za igralstvo. Rad je poslušal pravljice na kasetah in je bil nad njimi navdušen, še posebno, ko je spoznal, da igralci posodijo svoj glas pravljičnemu junaku.
Kasneje je nastopal na raznih proslavah in se v 5. razredu že vpisal v dramski krožek, ki ga je vodil učitelj slovenskega jezika, g. Igor Škrlj. Le-ta ga je spodbujal in od takrat naprej nobena proslava ali odrsko delo ni potekalo brez nadarjenega Uroša. G. Škrlj ga je navdušil tudi za igranje na gledališkem odru Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.
Po končani gimnaziji je študij nadaljeval na igralski akademiji in tako postal igralec, saj si nikoli ni predstavljal, da bi opravljal kak drug poklic.
Dela na televiziji, snema reklame in risanke (posoja svoj glas), preizkusil se je v vodenju otroških in razvedrilnih oddaj, nastopa na raznih proslavah, snema televizijske nadaljevanke, nastopa v radijskih igrah, redno pa je kot igralec zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem.
Na odru se počuti odlično. Kljub izkušnjam ga še vedno spremlja trema, ki pa je dobrodošla, saj ga spodbudi k temu, da vlogo odigra kar najbolje. Pred vsako predstavo čuti vznemirjenje, ki pa hitro mine, še posebno, ko se navzame energije, ki se vzpostavi med gledalci in igralci na odru.
»Lepo se je vživeti v drugo osebo. To skušaš storiti verodostojno. Zunanji videz uredi maska, sam pa se v lik vživiš po nekem čutnem spominskem principu, za kar je potrebno kar nekaj vaje.«
Svojo ljubezen do igralstva seje tudi med ljudi.
Za svoje delo je prejel že vrsto nagrad:
- dve Severjevi nagradi,
- štiri Borštnikove nagrade (največja nagrada za igralske dosežke) – Maribor,
- Prešernova nagrada (največja nagrada za življenjsko delo),
- dve zlati paličici (za otroško predstavo),
- dve Dnevnikovi nagradi,
- trikrat je bil imenovan za komedijanta leta.
Njegov delovni dan je natrpan. Zjutraj so vaje, ko predstavo šele študirajo. Začnejo z branjem teksta za mizo, ga lektorirajo, predelajo dramaturško in spoznavajo lik. Nato se preselijo na oder, kjer tekst že poznajo in začnejo se vaje. Te so vsak dan dopoldan od 10. do 14. ure in zvečer (če ni predstave) od 19. do 22. ure. Sledi pomerjanje kostumov, maska, osvetlitve, scena in tako se sestavi predstava. Zadnjih pet dni igrajo pred prazno dvorano.
»Da postaneš igralec, moraš ljubiti igro in to delo opravljati s srcem. Nikoli nisem razmišljal, da bi počel karkoli drugega. To je bila že moja želja iz otroških let.«
BESEDILO in FOTO: učenci zgodovinskega krožka in ga. Bojana Osenk Martinjak