Moje ime je Pika Nogavička in sem najmočnejša deklica na svetu. Živim sama v vili Čira čara. Na vrata moje vile sta potrkala moja najboljša prijatelja Tomaž in Anica. Od ostalih otrok se razlikujem po tem, da imam po ličkih pegice, oranžne lase spete v dve kiti, ki štrlita vsaka na svojo stran. Imam dve različni nogavici in čevlja kot dva velika čolna. Ves čas me spremljata moja hišna ljubljenčka, opica Ficko in bel konj z velikimi črnimi pikami.

Naslednji dan sem šla na podstrešje. Anica me je vprašala, kje sem. Odgovorila sem ji, da sem na podstrešju, ko mi je kar naenkrat padla škatla na glavo. Snela sem jo. Tomažu in Anici sem rekla, naj pogledata, kaj sem našla. Anica in Tomaž sta v škatli zagledala potico. Ko sta prijatelja zagledala, kakšen nered sem naredila, je Tomaž rekel, da tako ne more ostati. Lotili smo se pospravljanja. Nato smo odšli v hišo in si spekli jajca. Ko smo pojedli jajca, smo odšli spat.

Naslednje jutro, ko sta Tomaž in Anica vstala, sta me vprašala, kdaj gremo v šolo. Odgovorila sem jima, da jaz ne grem in naj gresta kar sama. Ostala sem doma. Kar naenkrat pa sta se pred vrati pojavila policista in zahtevala, da odidem v šolo. Odgovorila sem jima, da ne grem. Policista sem vprašala, zakaj bi hodila v šolo. Odgovorila sta mi, da se lahko v šoli marsičesa naučim. Ko sta se Tomaž in Anica vrnila iz šole, sta me vprašala, kaj se dogaja. Povedala sem jima, da ne želim odrasti, saj hočem biti še otrok.

Anica in Tomaž sta hodila v šolo. Tomaž mi je večkrat vprašal, zakaj ne hodim v šolo. Odgovorila sem mu, da zaradi tega, ker ni novoletnih počitnic. Tomaž mi je rekel, da to ne drži, kajti vsi učenci imajo novoletne počitnice. Tako sem se odločila, da bom začela hoditi v šolo.

Patricija Dobravec, 2. č