Vsa lepa, zaspana,

je tiha poljana,

s snegom postlana.

Mrzel veter

prek nje se vije,

zdi se, da joče,

da prosi, vzdihuje …

 

V daljavi otroški

smeh se čuje:

“Zima je tu,

naj nihče ne miruje!”

 

Hitro po smuče,

drsalke, sani,

staro in mlado

na plan že hiti.

 

Ema Čatak,  4. a