V torek, 25. 11. 2014, smo si učenci izbirnih predmetov šolsko novinarstvo, vzgoja za medije tisk in vzgoja za medije televizija ogledali RTV Slovenija in Časopisno hišo Delo. Glede na to, da smo bili kar številčni gostje, so nas razdeli v dve skupini. Prva skupina si je skupaj z g. Goranom Ilićem ogledala Televizijo, druga pa se je z go. Matejo Cuznar Zadnik odpravila na Radio Slovenija.
Na Radiu Slovenija nas je sprejela prijazna gospa, ki nam je najprej razložila pomen radia kot enega izmed medijev. Ponovile smo nekaj snovi, ki smo jo spoznale lansko šolsko leto, nato pa smo se vedoželjno podale v zgornja nadstropja stavbe.
Najprej smo si ogledale, kako poteka vodenje oddaje v živo. Energična voditeljica nas je spustila v studio in nas predstavila poslušalcem Val-a 202. Zatem pa smo se oglasile tudi me in pozdravile tiste na drugi strani. Ko je na t. i. semaforju zagorela zelena lučka, ki je naznanila, da gre »v živo«, smo težko spravile nekaj besed iz sebe, saj se je nepričakovano pojavila trema.
Sledil je pogovor z glavnim glasbenim urednikom, ki nam je predstavil svoje delo in zvrsti glasbe, ki se običajno vrtijo na nacionalnih radijskih postajah.
Šle smo tudi v manjši prostor, kjer smo si ogledale montažo. Tu zaposleni za računalnikom obdelujejo prispevke. Nekatere prispevke dobijo preko računalniškega programa ali spleta, nekatere pa je potrebno posneti v studiu, ki je bil nasproti temu, v katerem smo bile me. Dve učenki sta prebrali besedili, nato pa je sledila montaža. Na koncu pa smo posnetku govora dodali še glasbeno podlago. In tako napak, ki so se pojavile ob branju, ni bilo več.
V ogromni stavbi RTV Slovenija nas je pričakala prijazna gospa, ki nam je razkazala celotno nacionalno televizijo. Najprej smo šli do studia 1. Med potjo smo videli tudi salone, v katerih pred oddajo opravijo t. i. masko – ličenje. Tu se napovedovalci sprostijo in pripravijo na snemanje. Na žalost si nismo mogli ogledati studia 1, ker so bili ravno sredi snemanja, izvedeli pa smo, da je to največji studio RTV-ja.
Sledil je ogled studia 2. To je drugi največji studio, kjer snemajo razne dokumentarne oddaje. Tako v prvem kot v drugem studiu vedno pred oddajo in po njej zamenjajo sceno. Scene ne menjajo le v studiu 3, kjer snemajo poročila. Kot zanimivost naj povemo, da napovedovalci nikoli ne govorijo na pamet, ampak imajo na bobniču t. i. »ekran« – tekst. Ta je lahko v celoti ali le v obliki opornih točk, nekateri pa teksta sploh nimajo. Ogledali smo si tudi studio,v katerem skrbijo za grafiko in menjavo slik, ki jih mi kot gledalci vidimo na televizorjih.
Po končanem ogledu smo se sprehodili do Prešernovega trga, kjer so ravno postavljali novoletno jelko, ki bo v decembru krasila naše glavno mesto.
Po malici v McDonald′su smo se odpravili proti Dunajski 5, kjer je sedež Časopisne hiše Delo. Že malce utrujeni smo prisluhnili novinarki, ki nam je predstavila delo novinarja v tako veliki časopisni hiši in nas spodbujala, da smo ji zastavljali vprašanja, saj je za novinarja najpomembneje, da je radoveden.
V zgornjem nadstropju nas je sprejela prijazna gospa, ki nam je predstavila svoje delo – hranjenje člankov vseh njihovih tiskanih medijev glede na določeno tematiko. Začudili smo se nad zahtevnostjo dela. Prelistali smo ogromno knjigo, v kateri hranijo izrezke po letnicah oz. mesecih, in iskali podatke o tem, kaj se je dogajalo v družbi tistega dne, ko smo mi prijokali na svet. Bilo je zabavno prebirati te zapise in se vsaj za hip vrniti v preteklost.
Nato pa je prišel čas, da smo se tudi mi vrnili na glavno avtobusno postajo v Ljubljani in se odpravili proti Jesenicam.
Šejla Bešić, Tamara Brkić, 7. a, in Ivana Kondić, Tia Koselj, 8. c
FOTO: Aleks Novković, 8. c, in Marko Trkulja, 9. c