Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Salina Hajdinjak Šumež

PRVOMAJSKO RAZISKOVANJE LONDONA

V četrtek, 2. 5. 2019, smo nekateri osmošolci in devetošolci odpotovali v London. Ob enih zjutraj smo se dobili pred šolo, kjer nas je čakal avtobus, s katerim smo se odpravili na štiriurno vožnjo do Benetk. Na letališču smo se prijavili, oddali kovčke in se čez nekaj časa vkrcali na letalo. Pred vzletom smo spoznali našega vodiča, g. Željka, ki nas je v prihajočih dneh vodil po Londonu. Visoko nad oblaki smo leteli uro in štirideset minut.

1. dan                                                                                                           Končno smo prispeli v London, ki smo se ga že nekaj časa tako zelo veselili! Pristali smo okoli osme ure zjutraj. Na letališču smo prevzeli kovčke in z vlakom odšli do hotela. Prestopili smo kar trikrat. Pred hotelom so nas seznanili z navodili, v prostor za prtljago smo oddali naše kovčke in že smo se podali na raziskovanje Londona. Najprej smo odšli do zelo znane podzemne postaje, kjer smo po hitri hoji končno malo zadihali. Zagotovo se sedaj sprašujete, po čem je ta postaja podzemne železnice tako zelo poznana. Ja, zato, ker je to Kings Cross postaja, kjer je s perona 9 3⁄4 svoje potovanje na Bradavičarko pričel Harry Potter. Nekateri smo odšli tudi v The Harry Potter shop at platform 9 ¾. Ker smo imeli dovolj časa, pa se nihče ni mogel upreti skušnjavi, da bi poskusil kak napitek iz poznane trgovine Starbucks. Sledil je ogled znamenitega muzeja z voščenimi lutkami Madame Tussauds. Tam smo bili dve uri. Bilo je zelo zanimivo, saj smo videli veliko slavnih oseb in junakov iz sveta filma, glasbe, športa, zananosti … Ta večer smo kar popadali v postelje, a smo si vseeno pred spanjem veseli izmenjali vtise prvega dne.

2. dan                                                                                                                     Že zelo zgodaj smo odšli v jedilnico in prvič okusili pravi angleški zajtrk, o katerem smo se veliko učili že v šoli. Mmmm, nekaj božanskega se je znašlo tudi na naših krožnikih, kaj nam nikakor ni bilo všeč, a je bila izbira velika in vsak je našel kaj za pod zob. Po zajtrku smo odšli z metrojem do malega Big Bena, kjer smo bili dogovorjeni z angleškim vodičem, ki nas je ta dan vodil po mestu in ves čas govoril angleško. Poleg tega, da je veliko vedel, je bil tudi zelo zabaven, in če smo pravilno odgovorili na njegova vprašanja, smo si priborili čokolado. Najprej smo šli pogledat Buckinghamsko palačo, kjer se je ravno odvijala menjava straže. Tam smo bili malo prosti, da smo se lahko razgledali in posneli kakšno dobro fotografijo.

Nato smo odšli skozi prečudoviti St. James’s Park. Sprehodili smo se po zanimivih londonskih ulicah, polne bogate zgodovine in kar kličejo po tem, da narediš kako fotografijo. Nato smo se ustavili na kosilu, ki smo si ga lahko izbrali sami. Naša naslednja točka je bila National Gallery. V muzeju je bilo zelo veliko slik. Skoraj vsem so bile najbolj všeč tiste, za katerimi so se skrivale zanimive zgodbe. Pred muzejem sta stali dve fontani, poleg pa en velik spomenik. Pred muzejem smo srečali umetnika,  ki je risal po tleh čisto prave umetnine, na koncu pa jih je z mokro krpo pobrisal in ponovno pričel ustvarjati. Bil pa je prava paša za obiskovalce mesta.

Seveda nismo mogli mimo London Eye (Londonskega očesa).  Ogledali smo si 4D film, nato pa sedli v kabine in v panoramski vožnji, ki je trajala približno pol ure, občudovali London. Razgled je bil čudovit!

No, in končno je prišel čas za večerjo – pica! Okus pice bi težko pohvalila, a lačni le nismo bili več. Po večerji smo odšli v najstarejšo trgovino z igračami na svetu. V hotel smo prišli malo čez 21. uro, se stuširali, malo poklepetali in že smo spali.

3. dan                                                                                                            Tokrat smo vstali še prej, saj smo odšli na Greenwich in je pot do tja zahtevala malce več časa. To je največji “hribček” v Londonu. Tam nismo ostali prav dolgo, saj je močno pihalo.  Naša naslednja točka je bil muzej pomorstva.

Nekateri so bili z mislimi že na popoldanskem muzikalu o življenju Michaela Jacksona, fantje pa verjetno na nogometnem igrišču, ki so si ga odšli ogledat. Naša skupina pa se je sprehodila po delu Londona in tudi mi smo se imeli zelo lepo. Najprej smo se peljali z ladjico po reki Temzi, si ogledali London Bridge, Palace of Westminster …

4. dan                                                                                                            Jutro se je pričelo s pakiranjem kovčkov. Čakal nas je zadnji dan Londona. Najprej smo odšli v Londo History Museum, nato pa še v Science Museum. V obeh muzejih, ki sta resnično vredna ogleda, smo izvedeli marsikaj novega, si ogledali raznovrstne razstavljene predmete, se čudili zanimivostim … Za konec pa smo odšli na Oxford Street, kjer smo si kupili spominke za domače, in seveda zavili tudi v trgovine z oblačili. Počasi so se urini kazalci bližali 16. uri in morali smo se odpraviti na letališče. Vzleteli pa smo šele ob pol desetih zvečer. Na letalu smo se pogovarjali o vsem, kar smo videli in doživeli, poslušali glabo, se nasmejali … Kmalu pa so nas z nasmehom na obrazu sprejeli naši starši.

BESEDILO in FOTO: Salina Hajdinjak Šumež, 8. a

 

PRISLUHNILI OPERI IN SI OGLEDALI MUZEJE

V torek, 8. 1. 2019, smo učenci od 6. do 9. razreda odšli v Cankarjev dom v Ljubljano na ogled opere Všeč si mi. V garderobi Cankarjevega doma smo najprej odložili jakne, si ogledali razstavo v preddverju, nato pa so nas kaj kmalu povabili v Linhartovo dvorano. Posedli smo se na določena mesta in nestrpno pričakovali začetek opere.

Operni pevci in plesalci so nas popeljali v čudovito zgodbo, ki je govorila o beguncu Tariku in Slovenki Vesni, torej najstnikih iz dveh popolnoma različnih kultur. Mladostnika sta se znašla v zapletenih osebnih in družbenih razmerjih med prijateljstvom in zadržanostjo, pogumom in strahom, sprejemanjem in zavračanjem.

Vesna v Tariku vidi več kot begunca. Zanjo je prijeten fant, drugačen od sošolcev, rada je v njegovi družbi in se z njim pogovarja. Tarik ji pripoveduje zgodbe iz svojega otroštva – obuja spomine na sončne dni, hkrati pa preseneti z izseki iz časa vojne. A Vesna se ne da. Ko v naših kraju izbruhnejo nesoglasja o  beguncih, se edino ona odločno zavzame za Tarika in ga pogumno brani. Se ji pridrži še kdo ali ostane sama?

Po končanem ogledu opere smo se po razredih odpravili po mestu in si ogledali kulturne znamenitosti v bližini muzejev, ki smo si jih ogledali nazadnje. Šestošolci so se odpravili v Mestni muzej, sedmošolci v Narodnega, osmošolci in devetošolci pa so si na Gospodarskem razstavišču ogledali razstavo Body Worlds Vital.

Razstava razkriva kompleksnost človeškega telesa in tridimenzionalni vpogled v naš notranji ustroj. Namesto modelov so na razstavi prava človeška telesa, kar omogoča pogled v telo, kot ga po navadi vidijo samo zdravniki in znanstveniki.

Sedmošolci smo se najprej rezdelili po razredih ter se odpravili v “preteklost”. Na ogled nas je popeljala prijazna gospa in nam prestavila določene razstavne eksponate.

Najbolj zanimiva je bila mumija. Pravo človeško telo so najprej namazali z mešanico zelišč in s smolo, nato pa so ga zavili v povoje. Mumije so v preteklosti hranili v grobnicah, saj so verovali, da je ohranjeno telo predpogoj za življenje na drugem svetu.

Preden pa smo zavili v sobo z mumijo, pa smo se podrobneje posvetili Rimljanom. Nekateri so postali čisto pravi Rimljani!

Videli smo tudi paleolitsko piščal – najstarejše glasbilo na svetu, najdeno prav pri nas v Sloveniji. Seveda smo si predsavljali precej večjo, kot je v resnici. Meri prebližno 11 cm.

Ogled smo zaključili pri sabljah. Postavili smo se v vrsto in kot pravi vitezi zavihteli težko sabljo, pri tem pa pazili, da je nismo v koga usmerili.

BESEDILO: Salina Hajdinjak Šumež, 8. a, Aleksandra Petrovski, 7. b, in Adis Smajlović, 9. c

FOTO: Aleksandra Petrovski, 7. b, in Adis Smajlović, 9. c

 

 

 

ČETRTOŠOLCI, JEKO-IN IN ODPADNO OLJE

V ponedeljek, 5. 3. 2018, so učenci 4. razreda prisluhnili zanimivemu predavanju zaposlenih iz podjetja JEKO – IN. Gostujoči so se s četrtošolci pogovarjali tudi o shranjevanju rabljenega jedilnega olja, za katerega pravzaprav večkrat ne vemo, kaj bi z njim. Da bi učenci to temo čim bolje razumeli, jim je na pomoč priskočila zanimiva maskota – sončnica.

Ko sem povprašala četrtošolce, kaj vse so na ta dan izvedeli, sem dobila zelo zanimive odgovore. Pa si jih nekaj oglejmo: v gospodinjstvu moramo paziti, kaj bomo storili z oljem po pečenju ali cvrtju (z odpadnim oljem); odpadnega olja ne smemo zlivati v odtok, saj olje zamaši cevi; odpadnega olja ne smemo zlivati v naravo, ker jo tako onesnažujemo; odpadno olje zlivamo v za to namenjene posode (npr. plastenke od olja, pijač …) in jih odpeljemo v zbirni center; olja, ki so primerna za oddajo so rastlinska olja in rastlinske ter živalske maščobe (npr. margarina,  svinjska mast); reciklirano olje lahko predelajo v biodizel, torej v ekološko gorivo, ki ne onesnažuje okolja, glicerin, stranski produkt pri predelavi, pa uporabljajo v farmaciji (glicerinski izdelki: milo, svečke …).

Vsak učenec je dobil milo, narejeno iz odpadnega olja, v obliki srca. Organizirali so tudi tekmovanje. Tisti učenec, ki bo zbral največ odpadnega olja, bo svoj razred odpeljal v Piran, kjer si bodo ogledali akvarij.

4. c razred pa je izdelal plakat, ki krasi steno pred njihovim razredom.

BESEDILO: Salina Hajdinjak Šumež, 7. a

FOTO: ga. Branka Ščap

OBISKALI SMO RADIO TRIGLAV

V ponedeljek, 12. 2. 2018, smo si učenci izbirnih predmetov šolsko novinarstvo in multimedije ogledali potek dela na jeseniškem Radiu Triglav. Prijazno nas je sprejela ga. Monika Sušanj, ki nas je vodila skozi zanimive prostore.

Najprej smo si ogledali studio, kjer smo opazovali direktorico Radia Triglav, go. Natašo Harej, kako pripravlja program, ki naj bi se kasneje zavrtel na radijski postaji. Izbrala je ustrezno glasbo, pripravila prehod med eno pesmijo in drugo, označila reklame … Na mizi smo opazili velik računalnik, tipkovnico in mešalni mizi.

Hitro smo nadaljevali z ogledom studia, saj nismo hoteli zamuditi javljanja v živo. Seveda pa so nas opozorili, da moramo biti čisto tiho, saj se ob prižigu rdeče luči v studiu na semaforju pri poslušalcih sliši vsak, še tako majhen šum.

Ustavili smo se tudi v majhnem, tesnem prostoru, ki je namenjen pogovoru z gosti. V tem studiu se opravi večina intervjujev.

Srečali smo se z gospodom, ki je v studiu pripravljal nočni program (izbral glasbo, reklame, dodal kak že posnet intervju …) in to skrbno “zlepil” v posnetek, ki ga bo možno slišati v nočnem radijskem programu.

Ko smo se vrnili v glavni studio, je kmalu zagorela rdeča luč in nastopila je čista tišina. Voditeljica je bila izkušena, saj nismo opazili, da bi brala besedilo, ki ga je govorila v mikrofon. Ta del ogleda je bil večini najbolj všeč.

Zdaj pa smo bili na vrsti mi! Postalo nas je kar malo strah, ko se je pred našimi usti pojavil mikrofon in smo povedali, kaj nam je bilo na ogledu najbolj všeč. Joj, ni tako enostavno, verjemite! Gospa nam je obljubila, da bo posnetek poslala na šolo, v živo pa se bomo lahko poslušali prav danes.

Na koncu našega obiska na Radiu Triglav pa smo ge. Moniki zastavili cel kup vprašanj. Tako se je naše druženje celo malce zavleklo, saj nas je zanimalo veliko stvari, obe gospe pa sta nam z veseljem odgovarjali. Spoznali smo, da ima radio velik lokalni pomen, saj nas prvi obvešča o morebitnih prometnih zastojih, vremenskih razmerah, o krajevnih problemih (npr. pomanjkanje vode, zaporah lokalnih cest, prireditvah …).

Veseli smo, da na Jesenicah že več kot 50 let poslušamo odličen lokalni radio!

BESEDILO in FOTO: Salina Hajdinjak Šumež, 7. a

 

ZA KONEC PA V KINO IN NA NOVOLETNI PLES

V četrtek, 22. 12. 2017, smo si učenci predmetne stopnje ogledali film z naslovom Čudo, ki je posnet po istoimenski knjižni predlogi. Govori o dečku, ki ima deformiran obraz in se skuša vklopiti v povsem novo družbo, saj so ga starši prvič vpisali v redno šolo. Zgodba nas popelje skozi dogajanje celotnega šolskega leta, ki ga preživi omenjeni deček, August Pullman.

Pripoved je ganljiva, saj nas velikokrat spravi v jok, a k sreči včasih tudi v smeh. V kolikor še niste prebrali knjige (mnogi so jo že, saj so jo brali za domače branje), pa vam svetujemo ogled filma!

Naslednji dan pa so nam devetošolci pripravili težko pričakovani novoletni ples. Najprej so nas razveselili z izredno bogatim srečelovom, nam postregli slane prigrizke, lahko pa smo kupili tudi pijačo. Najbolj pa smo se razveselili odličnih palačink, ki smo si jih lahko privoščili s čokoldanim prelivom ali z okusno marelično marmelado.

Da pa je bil ples popoln, so naši najstarejši učenci poskrbeli še za glasbo in prijetno druženje v dvorani šole.

BESEDILO in FOTO:  Salina Hajdinjak Šumež, 7. a, in Alina Baktašević, 7. b, seniorji.info/slike/dodatno/10401_9452_Cudo-(3).jpg (Dostop 27. 12. 2017.)

IGRAČKE, VOŠČILNICE, OKRASKI, SLADKI PIŠKOTI IN OKUSNE MARMELADE, NATO PA PRAZNIČEN KONCERT

V sredo, 13. 12. 2017, se je na naši šoli odvijal božično-novoletni koncert. Preden so nastopajoči stopili na oder, so staršem, učiteljem in ostalim obiskovalcem koncerta učenci na bazarju ponudili prečudovite izdelke.

Izbirali so lahko med raznovrstnimi prazničnimi voščilnicami, sladkimi domačimi piškoti, marmeladami različnih okusov, novoletnimi okraski …

Dodali pa smo še nekaj sladkih utrinkov – učenci 4. a in 4. b razreda so pekli piškote za novoletni bazar, saj so tudi oni skupaj z razredničarkama želeli nekaj prispevati v šolski sklad. Pekli so ga. Tatjana Savinšek in ga. Monika Legat Mežek ter z vsakega razreda po šest učencev. Z veseljem pa jih je v popoldanskih urah obiskala tudi ga. ravnateljica in jim  pomagala pri peki.

V učilnici jutranjega varstva pa je na dan bazarja potekala menjava igrač. Tu so lahko učenci zamenjali rabljeno družabno igro za kako novo, manj poznano.

Nato pa smo prisluhnili pevskim zborom, ki so nam z božičnimi pesmimi pričarali praznično vzdušje. Tem pa so se pridružili tudi pleslci in glasbeniki, ki so popestrili prijetno prireditev.

Razveselile so nas tudi učiteljice, ki so v okviru pevskega zbora Mavrica zapele tri pesmi. Tudi njih je, tako kot ostale nastopajoče pevske zbore, vodila ga. Mojca Čebulj, družbo pa ji je delal dirigent, g. Primož Kerštanj.

Prav njima gre največja zasluga za včerajnšnji lep večer. Zahvaljujemo se tudi ge. Willewaldt, ki je pripravila učence na odlično vodenje in povezovanje prireditve, in ge. Biščević, ki je poskrbela za plesne nastope učencev naše šole.

BESEDILO: Salina Hajdinjak Šumež, 7. a, in Hana Šturm, 7. b

FOTO: Islam Begić, Maks Frelih, Hana Šturm, 7. b

 

PO POTEH TRIGLAVSKIH PRAVLJIC

Pozno jeseni so se naši tretješolci odpravili v Mojstrano in na Dovje, kjer so stopili na pot znamenitih Triglavskih pravljic.

Spoznali so zanimive domačine, prisluhnili zgodbam s čarobnimi in z bajeslovnimi bitji ter vstopili v svet šeg in navad.

Učenci so poleg malice potrebovali kar precej poguma, saj so iskali zaklade, premagovali zmaje in …

No, vsekakor jim ni bilo hudega, saj k sreči s seboj nosijo otroške vragolije, ki so jim bile v veliko pomoč. In vselej jim je uspelo!

Rešili pa so tudi veliko ugank.

Zagotovo pa so učenci uživali v lepem vremenu ter razgledih, ki jih ponuja Mojstrana s svojo okolico.

BESEDILO: Salina Hajdinjak Šumež in Živa Humerca, 7. a

FOTO: ga. Jolanda Prešern