USTVARJANJE NA DALJAVO

V devetem razredu smo se prelevili v pesnike in pesnice. Po vzoru Župančičeve pesmi Žebljarska je nastalo kar nekaj zanimivih pesmi z naslovom Karantenska. Primerno času, seveda! Se splača prebrati, verjemite!

KARANTENSKA
(Nejc Ravnik, 9. b)

Od osmih do ene,
od osmih do ene
so veke otečene,
so šole zapuščene,
od osmih do ene
kemija kisline v možgane nažene,
v vprašanja strmimo;
vsi, otroci, mame, očetje, še ščene,
od osmih do ene
ogromno je breme:
kemija kisline v možgane nažene,
od osmih do ene,
od osmih do ene.

Pol dveh, pol dveh –
povrne se smeh!
Zabavne stvari so nam v očeh,
do enajstih zvečer stvari, zabava v očeh.
Od osmih do ene
kemija kisline v možgane nažene,
do enajstih od dveh
zabavne stvari v očeh …

Smo se na serverju zbrali?
Po netu naše stvari gredó;
poglej v aplikacijo:
vanjo smo jih zbrali
od osmih do ene, do enajstih od dveh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh …

Pa ondan sem pred ekranom postál:
z lahkoto bi cel dan igre igral!
O, kakor da gledam ves dan v ekran
od osmih do ene, do enajstih od dveh!

Od osmih do ene,
od osmih do ene
kemija kisline v možgane nažene,
do enajstih od dveh
zabavne stvari spet v očeh …

KARANTENSKA
(Matej Zec, 9. b)

Od osmih do enih,
od osmih do enih
zunaj ljudi ni nobenih,
na moji mizi kup zvezkov zloženih,
od osmih do enih.

V karanteni ves dan ležim zaspano,
vstanem samo, kadar res rabim hrano.
Res je, postal sem len,
pa vendar se spravim vsaj vsak dan ven:
še najraje grem kolesarit
in nekajkrat žogo udarit.

Od osmih do ene,
od osmih do ene,
a v meni volje nobene,
so v sobi rolete spuščene,
nobene naloge narejene,
od osmih do ene.

Pa ondan pogledam v nebo
in se sprašujem:
Le kaj iz tega bo?
Kdaj se bo to vse končalo,
ker nalog res ni malo
in meni jih je za rešit zelo veliko ostalo …

Od osmih do ene,
od osmih do ene,
a v meni volje nobene …

KARANTENSKA
(Beno Kazić, 9. b)

Od osmih do enih,
od osmih do enih
zunaj ljudi ni nobenih,
nekateri v službo hitijo, drugi doma so,
se virusa bojijo.

Medtem ko zdravniki razvijajo cepivo,
šolarji doma delajo marljivo,
berejo knjige, predelujejo učno gradivo.
Ker ne smem se več z nikomer srečevati,
moram sam vsak dan snov predelovati.
Od osmih do enih,
do osmih od treh,
da bom imel naloge še ponoči v očeh.

Četudi težko je, ne smem še zaspati,
saj je treba garati.
Od osmih do enih,
od osmih do enih
je treba naloge pisati,
je treba učno snov prebrati,
opravljeno delo učiteljem poslati
in potem še kitaro igrati,
če želim leto uspešno končati.

Pa ondan pomislim:
Tudi to bo enkrat minilo,
zato poslušajte moje priporočilo:
Delo vzemite resno, a čim manj stresno.
Vsak dan se učite,
nikar dela na jutri ne preložite,
drugače se preveč bo nabralo,
snovi in nalog bo za celo omaro.
Če delali boste
od štirih do enih,
od štirih do enih,
za nazaj ne bo nalog več nobenih!